Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

osti (1.664-1.688)


  1.      gorkóta  tudi gorkôta -e ž (ọ̑; ó) zmerno visoka temperatura; toplota: prijetna gorkota jih je uspavala; pomladanska gorkota; gorkota telesa / sončna gorkota / zrasel je brez gorkote družinskega okolja topline, domačnosti ♪
  2.      goropís  -a m (ȋ) geogr. opis navpične izoblikovanosti zemeljskega površja; orografija ♪
  3.      gorostásnost  -i ž (ā) star. kar je nemogoče, neverjetno: takšnih gorostasnosti ni mogel več poslušati / doživel je hude gorostasnosti strahote, grozote ♪
  4.      goróvje  -a s (ọ̑) v zaključeno celoto povezane gore: ravnino obdaja visoko gorovje; proti severu se razprostira gorovje Kamniških planin; lahko prehodno gozdnato gorovje // gore, hribi: sneg je pokrival gorovje, nižine pa so bile kopne ◊ geogr. grudasto gorovje; nagubano gorovje gorovje, katerega oblika in višina sta odvisna od gubanja ♪
  5.      gôrski  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na goro: gorski greben; gorski vrhovi; gorska skupina; strma gorska pobočja / gorski zrak; gorska cesta; gorske rastline, živali / gorski svet; gorska pokrajina / gorski reševalec kdor je usposobljen za reševanje ponesrečencev v gorah; gorski vodnik kdor se ukvarja z vodenjem ljudi po visokih gorah; gorska reševalna služba organizacija za pomoč ponesrečencem v gorah; gorska straža organizacija za varstvo gorske narave ◊ bot. gorski brest; gorska sretena gorska rastlina z velikimi rumenimi cveti in pernatimi listi, Geum montanum; geogr. gorski čok osamljena gora ali gorska skupina, nastala ob prelomih; gorski hrbet zaobljena, podolgovata gorska vzpetina; jur. gorske bukve zapis dolžnosti in dajatev zakupnikov vinogradov v fevdalizmu; med. gorska bolezen slabost zaradi zredčenega zraka; zgod. gorski gospod v fevdalizmu zemljiški gospod, ki daje vinograde v zakup po gorskem pravu; gorsko pravo v fevdalizmu pravila, ki urejajo pravna razmerja med gorskim gospodom in zakupniki ♪
  6.      gosláč  -a m (á) star. violinist: vzela je goslača, ki je igral po gostilnah; slavni goslač Paganini ♪
  7.      gospodáren  -rna -o prid., gospodárnejši (á ā) 1. ki zna dobro gospodariti: gospodaren kmet; gospodarna in skrbna žena 2. ki ustreza vidikom varčnosti, smotrnosti: doseči gospodarno proizvodnjo; gospodarno trošenje sredstev / gospodarno ravnanje // redko ki ob majhni porabi česa daje dober učinek; ekonomičen: plinski radiatorji so zelo gospodarni gospodárno prisl.: gospodarno izkoriščati zemljo; gospodarno živeti ♪
  8.      gospodárnost  -i ž (á) lastnost, značilnost gospodarnega: skrbnost in gospodarnost / gospodarnost poslovanja; načelo gospodarnosti mu je bilo glavno vodilo / gospodarnost električnih strojev ekonomičnost ♪
  9.      gospodárski  -a -o prid. (á) 1. nanašajoč se na gospodarstvo: a) močen gospodarski center; gospodarski napredek; težaven gospodarski položaj; gospodarski pomen turizma; gospodarski razvoj države; gospodarski stiki; gospodarska velesila / gospodarski polom; dvig gospodarske aktivnosti; gospodarska blokada; nastopila je gospodarska kriza; gospodarske težave; gospodarska zaostalost / gospodarsko in kulturno sodelovanje / gospodarska dejavnost; gospodarska statistika b) gospodarski načrt, ukrep; gospodarski strokovnjak; gospodarska oblast / gospodarska politika, reforma, ureditev / gospodarski ciklus ciklus, ki obsega gospodarski razvoj in nazadovanje ♦ ekon. gospodarski potencial zmogljivost gospodarstva glede na razpoložljivi kapital, delovno silo in tehnično znanje; gospodarski sistem sistem, po katerem so gospodarske enote povezane v narodno gospodarstvo kot celoto; gospodarska avtarkija; gospodarska enota osnovna organizacijska tvorba v gospodarstvu; gospodarska organizacija samoupravna enota v gospodarstvu; gospodarska zbornica javnoupravni organ, ki zastopa interese gospodarskih dejavnosti; gospodarsko načelo načelo, da se z najmanjšimi sredstvi doseže določen uspeh ali z določenimi sredstvi najboljši uspeh c) stanovanjska hiša z gospodarskimi poslopji 2. redko gospodaren, varčen: zelo skrben je in gospodarski gospodársko prisl.: gospodarsko močni kraji; gospodarsko razvita dežela; gospodarsko neaktivno prebivalstvo ♪
  10.      gospôski  -a -o prid. (ó) 1. nanašajoč se na gospode ali gospodo: a) biti gosposkega rodu, stanu; rad zahaja v gosposko družbo b) to je gosposki človek; precej gosposki je; ima gosposke navade; gosposka obleka; dali so ji gosposko ime; gosposko vedenje / dela se gosposkega tudi gosposki ∙ star. prijazen je, čeprav nosi gosposko suknjo čeprav je gosposki človek c) preskrbel si je gosposko službo; gosposko življenje ima udobno, lahko 2. nav. ekspr. dragocen, razkošen: zelo gosposko stanovanje imajo / pripravila jim je gosposko večerjo gospôsko prisl.: nositi se, živeti (po) gosposko; (po) gosposko oblečen; gosposko ga je pogostil gospôski -a -o sam.: poročil je gosposko; v njem je nekaj gosposkega; na gosposkem raste veliko topolov ♪
  11.      gospôskost  -i ž (ó) gosposki rod, stan: njegove kretnje so odražale gosposkost; upoštevali so ga zaradi njegove učenosti in gosposkosti / obleka ji daje nekakšno gosposkost gosposki, imeniten videz / ekspr. presenetila jih je gosposkost njegovega stanovanja ♪
  12.      gòst  gôsta m, im. mn. gôstje tudi gôsti (ȍ ó) 1. kdor je kam povabljen in pogoščen: danes boste naš gost; dobiti, imeti goste; pričakovati, sprejemati goste; odličen, prijeten gost; on je pri njih stalen gost / publ. visoki gostje se bodo seznanili z nekaterimi gospodarskimi vprašanji; več dni je bil pri njih kot gost // kdor pride kam na obisk: gostu je na hitro postregla s črno kavo; dobrodošel, nezaželen gost / on je reden gost naše knjižnice obiskovalec, izposojevalec; pren. revščina je bila pri njih stalen gost ∙ povabiti koga v goste na pogostitev, navadno ob kakem pomembnem dogodku; priti v goste na obisk; redko večkrat je pri njih v gostih v gosteh 2. kdor se začasno mudi, stanuje v gostinskem lokalu, hotelu, zdravilišču: gostje so bili večinoma lovci; v kavarni je bilo le nekaj gostov; gostilna je polna gostov / prehodni gostje; za naše stalne goste se bo pa že še našel prostor; zdraviliški gostje / publ. cenjene goste obveščamo, da smo odprli nov lokal 3. kdor javno nastopi izven kraja stalnega udejstvovanja: občinstvo je gosta toplo pozdravilo; naše moštvo je premagalo goste iz sosednje republike; kot gost je nastopila znana pevka / seje so se udeležili le kot gostje kot opazovalci, brez pravice glasovanja ♪
  13.      góst  -a -o tudi -ó prid., gostéjši (ọ̑ ọ́) 1. ki je bolj v trdnem kot v tekočem stanju: belež je premalo gost, narediti je treba gostejšega; gosta tekočina; gosto blato, testo / gosta juha; gosta snov; od soli gosta voda 2. ki sestoji iz trdno sprijete snovi: gost sprimek / gost kruh // nav. ekspr. skozi katerega se težko vidi: gost dim, prah; gosta megla, sopara / gosta tema 3. razvrščen v majhnih medsebojnih presledkih: gosti cveti; gosti zobje; goste veje; goste zvezde; gosto bukovje, grmovje; drevje je preveč gosto / gosti lasje; gosta črna brada; pes ima zelo gosto dlako // ki sestoji iz enot, razvrščenih v majhnih medsebojnih presledkih: gost glavnik; gost gozd; gost šop cvetov; gosta gruča ljudi / gost dež, sneg / gosta tkanina; gosto sito z majhnimi luknjicami 4. ki se pojavlja v kratkih časovnih presledkih: gosti streli, udarci / gosti obiski pogostni / dela goste korake kratke, drobne 5. ki obstaja v veliki meri: gost promet; gosta naseljenost dežele / gosta senca lipe / knjiž. gost molk popoln / težko je poslušal gosto pripovedovanje žensk gostobesedno ◊ les. gost les les z gostimi letnicami; obrt. gosta petlja prvina (pri kvačkanju), pri kateri se nit ne ovije okoli kvačke gósto in gostó prisl.: gosto kuhan riž; gosto razpredena tihotapska mreža; gosto tekoč; gosto zazidana površina gósti -a -o sam.: nič gostega ne sme jesti; mešati do gostega; na gosto saditi nagosto; po gostem mu je pisal pogostem ♪
  14.      gostáščina  -e ž (ā) v kmečkem okolju, nekdaj najemnina, ki jo plačuje gostač: plačati gostaščino; dosti je že dolžen za gostaščino ♪
  15.      góstba  in gôstba -e ž (ọ̑; ȏ) zastar. gostija: na gostbo je povabil vse prijatelje ♪
  16.      gostéti  -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž., redko postajati (bolj) gost; gostiti se: snežinke so gostele bolj in bolj ♪
  17.      gôstje  -a s (ó) zastar. gostija: na gostje je povabila več prijateljev; svečano gostje ♪
  18.      gostnína  -e ž (ȋ) star. plačilo za storitev v gostinskem obratu: plačal je visoko gostnino ♪
  19.      gostobeséditi  -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. gostobesedno govoriti, pripovedovati: gostobesedil ji je neumnosti; ona rada gostobesedi ♪
  20.      gostoljúbje  -a s (ȗ) dajanje hrane, prenočišča komu iz prijaznosti, naklonjenosti: izkazovati, sprejeti gostoljubje; cel mesec je užival njegovo gostoljubje / država mu je odrekla gostoljubje azil // redko gostoljubnost: gospodinji manjka gostoljubja ♪
  21.      gostoljúbnost  -i ž (ú) 1. lastnost gostoljubnega človeka: vsi so jo imeli radi zaradi njene gostoljubnosti; znan je po svoji gostoljubnosti 2. gostoljubje: kako vam bom povrnil vašo gostoljubnost? ♪
  22.      góstost  in gostóst -i ž (ọ́; ọ̑) lastnost, značilnost gostega: marmelade zaradi gostosti ni mogel razmazati / gostost posevka je ovirala razraščanje posameznih rastlin / večja gostost prebivalstva v mestih gostota ♪
  23.      gostôta  -e ž (ó) 1. razmerje med tekočimi in trdnimi sestavinami: gostota juhe, omake / ugotavljati gostoto mleka; snovi različne gostote // lastnost, značilnost gostega 3: gostota blaga / gostota sita 2. množina česa na določeni površini: gostota dreves v gozdu; povečati gostoto prometne mreže / gostota prebivalstva; gostota naseljenosti število prebivalcev na km2 ◊ fiz. gostota masa snovi na prostorninsko enoto; gostota plina; gostota električnega polja količina, s katero je določeno električno polje in se dobi z električnim nabojem na ploskovno enoto; gostota magnetnega polja količina, s katero je določeno magnetno polje in se dobi s silo, ki deluje na vodnik z električnim tokom ♪
  24.      gostovánje  -a s (ȃ) glagolnik od gostovati: drama ima v načrtu več gostovanj; gostovanje sopranistke; posebno doživetje je bilo gostovanje folklornih skupin; gostovanje nogometnega moštva / naveličana sta bila gostovanja po tujih hišah / vso noč je trajalo gostovanje gostija ♪
  25.      gostovánjec  -jca m (ȃ) nar. vzhodno kdor se udeleži gostije ob poroki: prišli so vsi povabljeni gostovanjci ♪

   1.539 1.564 1.589 1.614 1.639 1.664 1.689 1.714 1.739 1.764  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA