Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

osramotiti (17)

1.      osramotíti  -ím dov., osramótil (ȋ í) s kazanjem napak, nepravilnega ravnanja vzeti komu ugled: že večkrat ga je osramotil; s temi besedami ga je osramotil pred vsemi; javno osramotiti; dobro se je pripravil, da se ne bi osramotil pred profesorjem / s tem dejanjem je osramotil svoje ime // spraviti v zelo neprijeten položaj: s svojim vedenjem ga je zelo osramotila // povzročiti pri kom občutek manjvrednosti ali krivde: z nesebično pomočjo staršem je osramotil svoje brate; s svojim uspehom je osramotil vse tekmece osramočèn -êna -o: osramočen je odšel; stali so pred njim ponižani in osramočeni ♪
2.      blamírati  -am dov. in nedov. (ȋ) nav. ekspr. osramotiti, osmešiti: blamiral me je pred šefom; pri izpitu se bo blamiral // spraviti v zelo neprijeten položaj: sin ga s svojim vedenjem blamira v družbi ♪
3.      oblátiti  -im dov. (á ā) 1. star. umazati z blatom: povodenj je oblatila travnike; oblatiti si obleko / oblatiti ljubezen 2. ekspr. vzeti ugled, osramotiti: pred ljudmi ga je oblatil / oblatil je njegovo ime / oblatiti ugled države obláten -a -o: oblatena suknja ♪
4.      oblíti  -líjem dov. (í) 1. narediti, da pade, steče tekočina, navadno iz posode, po nagnjeni, navpični površini česa: obliti avtomobil, steno; obliti noge s toplo vodo; bilo mi je, kot bi me kdo oblil z mrzlo vodo zelo neprijetno sem bil prizadet, razočaran / obliti torto s čokoladno kremo / strežnik je zdravniku oblil roke 2. priti v dotik s čim in steči, odteči po njegovi površini: oblil me je curek mrzle vode; morski val je spet oblil kopalca na skali; pren. jutranja svetloba je oblila gozd 3. ekspr. pojaviti se, razširiti se po telesu, delu telesa, navadno zaradi razburjenja, velikega telesnega napora: kurja polt, zona ga je oblila (po hrbtu); obraz mu je oblil mrzel pot / rdečica jo je oblila zardela je; ob pogledu na mrtvega so ga oblile solze je začel jokati / udaril ga je po glavi, da ga je oblila kri 4. knjiž., ekspr. narediti, da je kdo deležen česa: obliti koga s svojo naklonjenostjo / obliti koga s sramoto osramotiti ga oblít -a -o: gozd, oblit od mesečine; s krvjo oblit človek ♪
5.      odrekáti  -ám dov. (á ȃ) 1. vulg. umazati z blatom, iztrebki: odrekati obleko 2. nizko vzeti ugled, osramotiti: pred ljudmi ga je odrekal ♪
6.      ogrdíti  -ím dov., ogŕdil (ȋ í) 1. ekspr. vzeti ugled, osramotiti: ogrdil ga je pred tovariši / ogrditi komu ime 2. star. umazati, onesnažiti: sobo so precej ogrdili; ogrditi si obleko 3. star. skaziti, iznakaziti: brazgotina na obrazu jo je ogrdila / to spoznanje ji je ogrdilo njegovo podobo ♪
7.      onečéditi  -im dov. (ẹ́ ẹ̄) 1. raba peša umazati, onesnažiti: onečediti obleko, posteljo 2. redko vzeti ugled, osramotiti: pred ljudmi ga je onečedil / onečedili so njegovo ime onečéden in onečéjen -a -o: onečedena obleka; onečeden z blatom ♪
8.      opljúvati  -am in opljújem in opljuváti opljúvam in opljújem dov., opljuvál in opljúval (ú; á ú) s pljuvanjem v koga, kaj izraziti odklonilen, sovražen odnos: skočila je proti njemu in ga opljuvala; sliko so opljuvali in poteptali // ekspr. vzeti ugled, osramotiti: obsoditi in opljuvati človeka ni težko / opljuvati komu čast opljúvan in opljuván -a -o: biti opljuvan in ponižan ♪
9.      osramočênje  -a s (é) glagolnik od osramotiti: ni ga mogel obvarovati osramočenja; prizanesti z osramočenjem // občutek sramu: obšlo ga je osramočenje; z osramočenjem je mislil na svoje ravnanje ♪
10.      osráti  osérjem dov., osêrji oserjíte (á ẹ́) 1. vulg. z iztrebljanjem umazati: krava je osrala ograjo; živina se je osrala po nogah 2. nizko vzeti ugled, osramotiti: osral me je pri vseh znancih osrán -a -o: zdaj sem čisto osran pri njih; osrane krave ∙ nizko vse zaradi te osrane kupčije nepomembne, ničvredne ♪
11.      osvinjáti  -ám dov. (á ȃ) slabš. 1. umazati, onesnažiti: s čevlji so osvinjali kuhinjo in sobo; osvinjati si obleko 2. vzeti ugled, osramotiti: zelo jo je osvinjal pri sosedih ♪
12.      pljúniti  -em dov. (ú ȗ) 1. izvreči iz ust, navadno slino, sluz: nabralo se mu je toliko sline, da je moral pljuniti; pljuniti kri; pljuniti na tla, v pljuvalnik; ekspr. debelo pljuniti izpljuniti velik pljunek // na tak način izraziti omalovaževanje, prezir: pljuniti pred koga, za kom 2. ekspr. vzeti ugled, osramotiti: nič ne more storiti zanj, če noče pljuniti nase / pljuniti na svojo čast ● žarg. pljunil ji je precej denarja ukradel; ekspr. pljuniti na moralo, spodobnost ne zmeniti se zanjo, ne upoštevati jo; ekspr. pljunem na tvojo pomoč izraža veliko omalovaževanje; nizko lahko mu pljuneš v obraz zelo ga lahko preziraš; ekspr. treba bo pljuniti v roke treba bo z vnemo, prizadevnostjo (začeti) delati ♪
13.      pogrdíti  -ím dov., pogŕdil (ȋ í) knjiž. narediti grdo: sonce ji je pogrdilo obraz / strop je počrnel in pogrdil // redko osramotiti: s tem dejanjem je pogrdil svojega očeta ♪
14.      popljúvati  -am in -pljújem in popljuváti -pljúvam in -pljújem dov., popljuvál in popljúval (ú; á ú) 1. s pljuvanjem umazati: popljuvati tla / od jeze ga je popljuval 2. ekspr. vzeti ugled, osramotiti: popljuvali so svoje umetnike / vse vrednote so popljuvali popljúvan in popljuván -a -o: popljuvana tla ♪
15.      posvinjáti  -ám dov. (á ȃ) slabš. umazati, onesnažiti: pijan je posvinjal vso sobo; posvinjati tla / posvinjati domovino vzeti ji ugled, osramotiti jo posvinján -a -o: od blata posvinjan avtomobil ♪
16.      umázati  umážem dov., umázala in umazála (á ȃ) 1. narediti, povzročiti, da pridejo na kaj zelo drobni delci kake nepotrebne, nezaželene snovi: umazati obleko, posodo, tla; umazati čevlje z blatom; otrok se je umazal pri igri; umazati si roke 2. ekspr. vzeti komu ugled, osramotiti: umazati komu ime; umazal se je v sodelovanju z okupatorji ∙ ekspr. s tem si nočem umazati rok nočem storiti tega nečastnega, negativnega dejanja // povzročiti, da kaj za koga nima več čustvene vrednosti: umazati ljubezen, prijateljstvo; z neprimernimi pripombami je umazal razpoloženje / noče umazati svojih sanj umázan -a -o 1. deležnik od umazati: umazani čevlji; umazan otrok; umazana barva las neizrazita, nedoločljiva; pomiti umazano posodo; umazana voda; umazano stanovanje; umazan od apna, dima 2. onesnažen: dihati umazan zrak; umazane reke; boj proti umazanemu okolju / umazana tehnologija tehnologija, ki povzroča, da je okolje onesnaženo 3. ekspr. ki ima negativne lastnosti v etičnem, zlasti moralnem pogledu: on je umazan človek; umazan značaj / umazana misel; umazano življenje / vodili so ga umazani nameni; to so umazani posli / umazani prizori ● opravljati najbolj umazana dela dela, pri katerih se najbolj umaže; ekspr. prati umazano perilo obravnavati domače, osebne spore, nesoglasja vpričo drugih; star. pri plačilu je bil umazan skop, skopuški; prisl.: umazano govoriti, ravnati; umazano lisasta preproga / umazano bela srajca; umazano zelena voda / v povedni rabi na dvorišču je bilo umazano; sam.: nekaj umazanega je ležalo na tleh ♪
17.      zamázati  -mážem dov., zamázala in zamazála (á ȃ) 1. z mazanjem zadelati, zapolniti: zamazati razpoke v zidu; zamazati špranje / peč je bilo treba znotraj zamazati 2. narediti, povzročiti, da pridejo na kaj zelo drobni delci kake nepotrebne, nezaželene snovi: hlače je kmalu zamazal; zamazati čevlje z blatom; otrok se je zamazal; zamazati si obleko // ekspr. vzeti komu ugled, osramotiti: pred vsemi ga je zamazal / zamazati si ime ● ekspr. zadevo so uspešno zamazali prikrili; žarg., šport. smučar se je zamazal je nepravilno namazal smuči zamázan -a -o: zamazan predpasnik; ekspr. zamazan odtis zabrisan, nejasen; zamazana obleka; zamazane šipe ♪