Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

osmij (1)

1.      ósmij  -a m (ọ́) kem. redka, trda, težko taljiva najtežja kovina, element Os: gramofonska igla iz osmija ♪