Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
oslona (1)
- oslóna -e ž (ọ̑) 1. knjiž., redko naslonjalo, naslonilo: sedel je v naslanjaču in se s komolcem opiral na oslono / oslona stola, zofe 2. zastar. pomoč, podpora: dajati komu moralno oslono ♪