Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
osel (153) 
- ôsel ôsla [ǝu̯] m (ó) 1. domača žival z dolgimi uhlji, ki se goji zlasti zaradi prenašanja tovorov in ježe: osel riga; naložiti oslu vreče; jahati na oslu; natovorjen sem kot osel; trmast, uporen kot osel zelo // samec te živali: osel in oslica 2. slabš. omejen, neumen človek: pusti ga, to je osel; kakšen osel sem bil, da sem jim verjel; kje bodo pa še dobili takega osla, ki bi jim zastonj garal / kot psovka: molči, osel; ti osel neumni, stari ● ekspr. za hrbtom mu je kazal osle imel razprte prste obeh rok tik pred nosom in pri tem iz ust molil jezik; ekspr. vsa vas mu je kazala osle zaradi tega se je norčevala iz njega; kjer osel leži, dlako pusti nekulturen
človek se (rad) podpisuje, kjer ni primerno; nereden človek se spozna po tem, da za seboj pušča nered; preg. osel gre samo enkrat na led celo ne preveč pameten človek je po slabi skušnji previden ♪
- óselnik -a [ǝu̯] m (ọ́) posoda za shranjevanje osle pri košnji: opasal si je oselnik in dal koso na ramo; potegniti oslo iz oselnika; naliti vodo v oselnik ♪
- brezpôseln -a -o [sǝl] prid. (ȏ) ki je brez stalnega dela, zaposlitve: množica brezposelnih delavcev; brezposeln rudar brezpôselni -a -o sam.: brezposelni je potreben podpore; skupina brezposelnih; urad za brezposelne ♪
- brezpôselnež -a [sǝl] m (ȏ) knjiž. brezposeln človek, brezposelni: potepuhi in brezposelneži ♪
- brezpôselnik -a [sǝl] m (ȏ) knjiž. brezposeln človek, brezposelni: reveži in brezposelniki ♪
- brezpôselnost -i [sǝl] ž (ȏ) pojav, stanje, da je del ljudi brez stalnega dela, zaposlitve: brezposelnost v svetu narašča; odpraviti brezposelnost; boriti se proti brezposelnosti / akutna brezposelnost ♪
- dobrodôšel -šla -o [ǝu̯] prid. (ó) 1. čigar prihoda je kdo vesel: dobrodošel gost; vedno boš dobrodošel v naši hiši; kamor pride, je dobrodošel; opustila je obiske, ker je čutila, da ni več dobrodošla / kot pozdrav dobrodošli, kar vstopite 2. ki se da uporabiti, izkoristiti: vsak izgovor mu je dobrodošel; dobrodošla priložnost / nova izdaja pesmi je kar dobrodošla ♪
- doselítev -tve ž (ȋ) priselitev: še je možnost za nove doselitve ♪
- doselíti se -sélim se dov. (ȋ ẹ́) priseliti se: družina se je doselila pred desetletji; po vojni so se sem doselili novi ljudje doséljen -a -o: doseljeno prebivalstvo ♪
- doséljenec -nca m (ẹ́) priseljenec: v mestu je vedno več novih doseljencev; na novo ameriško glasbo je vplivala tudi glasba doseljencev ♪
- doseljevánje -a s (ȃ) priseljevanje: doseljevanje tujega prebivalstva; doseljevanje v mesta ♪
- doseljeváti se -újem se nedov. (á ȗ) priseljevati se: v mesto se doseljujejo ljudje s podeželja ♪
- drnóselj -slja m (ọ́) nar. cibora: posekal je tisti stari drnoselj za hišo ♪
- góseln -a -o [sǝl] (ọ̑) pridevnik od gosli: goselni lok ♪
- góselnik -a [sǝl] m (ọ̑) redko škatla za violino: črn goselnik ♪
- nèdobrodôšel -šla -o [ǝu̯] prid. (ȅ-ó) ki ni dobrodošel: nedobrodošel gost / ekspr. iz njegovega pozdrava je razbral, da ni ravno nedobrodošel je dobrodošel / knjiž. nedobrodošel dogodek, pojav nezaželen, neprijeten ♪
- nèposéljen -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni poseljen: neposeljene gorske doline ♪
- nèposéljenost -i ž (ȅ-ẹ́) značilnost neposeljenega: neposeljenost severnih delov celine ♪
- nôvodôšel in nôvo dôšel -šla -o [ǝu̯] prid. (ō-ó) knjiž. ki je nedavno, pred kratkim prišel: sprejeli so novodošle popotnike / novodošli učitelj; sam.: pozdravljali so novodošle ♪
- novosélec -lca m (ẹ̑) knjiž., redko priseljenec: bivališča novoselcev ♪
- pólôsel -ôsla [ou̯-ǝu̯] m (ọ̑-ó) zool. oslu podobna žival s krajšimi uhlji, od bledo rumene do rdečkasto rjave barve in s črno črto na hrbtu, Equus hemionus: loviti polosle ♪
- pôsel -sla [ǝu̯] m (ó) 1. nav. mn., navadno s prilastkom celota del, opravil v zvezi z nalogami, obveznostmi, za katere je kdo zadolžen: sam vodi vse bančne, blagajniške, trgovske posle; kreditni, plačilni posli / dekanski, državniški posli; opravljati razredniške, tajniške posle biti razrednik, tajnik / sklepati posle; komisijski posli prodajanje ali kupovanje za določeno drugo osebo / ekspr. to so tvegani, umazani posli ♦ polit. odpravništvo poslov diplomatsko predstavništvo kake države v tuji državi, za stopnjo nižje od poslaništva 2. nav. ekspr. dejavnost, navadno gospodarska, za pridobivanje materialnih dobrin: posel jim uspeva; dober, donosen posel / narediti, razdreti posel kupčijo / privatni posel / na svoj posel se dobro razume 3. nav.
ekspr. delo, opravilo: določil je vsakemu svoj posel; lahek, neprijeten, vsakdanji posel / lotiti se posla / ženski posel / z njim nočem imeti nobenega posla opravka; imeti posla s strupi ukvarjati se z njimi / šel se je učit mizarskega posla mizarske obrti // delo, zaposlitev: dobiti nov posel; biti brez posla / postranski posel 4. nav. mn., nekdaj najeta oseba na večjem posestvu, graščini za pomoč pri delu, strežbi: imeti veliko poslov; gospodar je bil s posli grob; kmečki posli; prostori za posle ● ekspr. posel je posel izraža, da čustva ne morejo vplivati na denarna, poslovna vprašanja; ekspr. ne vmešavaj se v moje posle ne rešuj mojih problemov, vprašanj; star. spet bo imel precej posla, da jo bo prepričal zelo se bo moral truditi ♪
- poselítev -tve ž (ȋ) glagolnik od poseliti: osvojitev in poselitev polotoka; potek poselitve / poselitev pokrajine s tujimi kmeti / enakomerna poselitev poseljenost ♪
- poselíti -sélim dov. (ȋ ẹ́) 1. z naselitvijo zavzeti, zasesti: Slovani so poselili velik del Evrope; novi prebivalci so poselili dolino / podgane bodo poselile ves ta del mesta // z naselitvijo napraviti, da so na kakem ozemlju, v kakem kraju prebivalci: prazna področja so poselili s tujimi kmeti 2. drugega za drugim naseliti: poseliti ljudi po deželi poséljen -a -o: dežela je pusta in redko poseljena; poseljeno ozemlje; obala, poseljena z domačimi prebivalci ♪
- poselítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na poselitev: poselitvena območja / ta imena kažejo na takratno poselitveno stanje ♪
1 26 51 76 101 126 151 
