Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
osek (241)
- osèk -éka tudi ósek -a m (ȅ ẹ́; ọ́) nar. 1. osrednje ograjen prostor za živino ob pastirski koči: zapreti živino v osek 2. mn. ograja okrog vodnjaka: Martin je sedel na osekih ob vodnjaku (F. Godina) ♪
- oséka -e ž (ẹ̑) upadanje morske gladine (pri bibavici): plima in oseka; pren., publ. v nekaterih poklicih se kaže oseka // stanje morske gladine ob tem upadanju: ob veliki oseki se pokažejo ostanki starega pristanišča ♪
- drvosèk in drvosék -éka m (ȅ ẹ́; ẹ̑) 1. redko del gozda z drevjem, primernim za drva: gost drvosek 2. zastar. drvar: zagoreli drvoseki ♪
- glavosèk in glavosék -éka m (ȅ ẹ́; ẹ̑) 1. knjiž., ekspr. morilec, ubijalec: ustaški glavoseki 2. zastar. obglavljenje: bil je priča glavoseku ♪
- golosèk in golosék -éka m (ȅ ẹ́; ẹ̑) sečnja gozda do golega, do čistega: z golosekom so povzročili veliko škode; golosek hrastovih in smrekovih gozdov / redko pot je vodila čez golosek poseko, goličavo ♪
- grôšek in gróšek -ška m (ō; ọ̑) nav. ekspr. manjšalnica od groš: čisto nov, svetel grošek sem dobil / težko je prišel do tistih groškov ♪
- heteroseksuálen -lna -o prid. (ȃ) med. spolno nagnjen do oseb drugega spola: heteroseksualen odnos ♪
- homoseksuálec -lca m (ȃ) kdor čuti spolno nagnjenje do oseb istega spola ♪
- homoseksuálen -lna -o prid. (ȃ) spolno nagnjen do oseb istega spola: homoseksualen moški / homoseksualen odnos ♪
- homoseksuálnost -i ž (ȃ) spolna nagnjenost do oseb istega spola: bil je obremenjen s homoseksualnostjo ♪
- kamnosèk in kamnosék -éka m (ȅ ẹ́; ẹ̑) kdor se poklicno ukvarja z obdelovanjem, oblikovanjem kamna: kamnosek je zbrusil marmorno ploščo in vklesal napis; palačo gradijo najboljši zidarji in kamnoseki ♪
- kolosèk in kolosék -éka m (ȅ ẹ́; ẹ̑) zastar. kolesnica, tir: od dežja razmočen kolosek / nobena stvar ga ni vrgla iz starega koloseka ♪
- kósek -ska m (ọ̑) manjšalnica od kos2: mladi koski se bodo kmalu izvalili ♪
- kósekans -a m (ọ̑) geom., v zvezi kosekans kota število, določeno z razmerjem med dolžino hipotenuze in dolžino kotu nasprotne katete v pravokotnem trikotniku ♪
- kôšek -ška m (ō) nav. ekspr. manjšalnica od koš: oprtati si košek / košek detelje / gnojni košek / košek za odpadke / otročiček je v košku hitro zaspal ♦ bot. socvetje, ki ima cvete na ploščati ali izbočeni osi; čeb. jamica v goleni zadnjih nog čebele za spravljanje, prenašanje cvetnega prahu ♪
- míkrosekúnda -e ž (ȋ-ȗ) fiz. enota za merjenje časa, milijonina sekunde: delci razpadejo že po nekaj mikrosekundah ♪
- móšek -ška m (ọ̑) močno dišeči izloček iz pižmarjeve žleze; mošus: pobijati pižmarje zaradi moška ♪
- nèposékan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni posekan: neposekano drevo / ima več arov neposekanega gozda ♪
- nósek -ska m (ọ̑) ekspr. manjšalnica od nos: niti nosek se ni videl iz kožuhovine / lonec z noskom ♪
- posèk -éka m (ȅ ẹ́) glagolnik od posekati: drevo je zrelo za posek; stroški poseka in spravila / posek na golo / znižati letni posek ♪
- poséka -e ž (ẹ̑) 1. del gozda, na katerem je drevje posekano: te gobe rastejo najraje na posekah; rob poseke / gozdna poseka 2. posek: določiti drevje za poseko; drevo je zrelo za poseko ♪
- posékati -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. s sekanjem podreti: posekati drevo, smreko; posekati na golo / redko posekati hrib, les gozdna drevesa, gozdno drevje / posekati zelje ∙ ekspr. upornikom posekati glave ubiti, usmrtiti jih 2. ekspr. s sekanjem obdelati; obsekati: posekati ostre robove kamna 3. ekspr. usmrtiti, raniti, navadno s sabljo, z mečem: kdor se je upiral, so ga posekali; v boju so posekali vse do zadnjega moža / posekal ga je rafal // premagati: posekati sovražnike / v igri ga je vedno posekal 4. ekspr. prekositi, preseči: kmalu je posekal vse sošolce; pri delu me ne posekaš; v pridnosti poseka vse / s svojo dolgovezno pripovedjo je posekal vse pripovedovalce // prepričljivo zavrniti: v trenutku ga je posekal posékan -a -o: posekan les čaka na prevoz; posekano drevo; padel je kot posekan hrast ♪
- posékovje -a s (ẹ̄) redko poseka: iti čez posekovje; robide na posekovju ♪
- potróšek -ška m (ọ̑) star. 1. potrošnja, poraba: podatki o potrošku goriva / obseg potroška 2. strošek: potroški so vedno večji; letos je imel veliko potroškov; potrošek za prenočišče ♪
- proséktor -ja m (ẹ́) star. obducent: delati v bolnici kot prosektor ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226