Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
osek (17-41) 
- móšek -ška m (ọ̑) močno dišeči izloček iz pižmarjeve žleze; mošus: pobijati pižmarje zaradi moška ♪
- nèposékan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni posekan: neposekano drevo / ima več arov neposekanega gozda ♪
- nósek -ska m (ọ̑) ekspr. manjšalnica od nos: niti nosek se ni videl iz kožuhovine / lonec z noskom ♪
- posèk -éka m (ȅ ẹ́) glagolnik od posekati: drevo je zrelo za posek; stroški poseka in spravila / posek na golo / znižati letni posek ♪
- poséka -e ž (ẹ̑) 1. del gozda, na katerem je drevje posekano: te gobe rastejo najraje na posekah; rob poseke / gozdna poseka 2. posek: določiti drevje za poseko; drevo je zrelo za poseko ♪
- posékati -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. s sekanjem podreti: posekati drevo, smreko; posekati na golo / redko posekati hrib, les gozdna drevesa, gozdno drevje / posekati zelje ∙ ekspr. upornikom posekati glave ubiti, usmrtiti jih 2. ekspr. s sekanjem obdelati; obsekati: posekati ostre robove kamna 3. ekspr. usmrtiti, raniti, navadno s sabljo, z mečem: kdor se je upiral, so ga posekali; v boju so posekali vse do zadnjega moža / posekal ga je rafal // premagati: posekati sovražnike / v igri ga je vedno posekal 4. ekspr. prekositi, preseči: kmalu je posekal vse sošolce; pri delu me ne posekaš; v pridnosti poseka vse / s svojo dolgovezno pripovedjo je posekal vse pripovedovalce // prepričljivo zavrniti: v trenutku ga je posekal posékan -a -o: posekan les čaka na prevoz; posekano drevo; padel je kot posekan hrast ♪
- posékovje -a s (ẹ̄) redko poseka: iti čez posekovje; robide na posekovju ♪
- potróšek -ška m (ọ̑) star. 1. potrošnja, poraba: podatki o potrošku goriva / obseg potroška 2. strošek: potroški so vedno večji; letos je imel veliko potroškov; potrošek za prenočišče ♪
- proséktor -ja m (ẹ́) star. obducent: delati v bolnici kot prosektor ♪
- prosektúra -e ž (ȗ) med. patološki oddelek: prepeljati truplo na prosekturo ♪
- próšek -a m (ọ̑) sladko vino, navadno iz posušenih grozdnih jagod: steklenica prošeka / dalmatinski prošek ♪
- psíhoseksuálen -lna -o prid. (ȋ-ȃ) duševen in spolen v medsebojnem odnosu: psihoseksualni razvoj ♪
- senosèk in senosék -éka m (ȅ ẹ́; ẹ̑) nar. severozahodno kosec: senoseki so delali ves dan ♪
- stróšek -ška m (ọ̑) nav. mn. v denarju izražena poraba, raba česa: stroški so se zmanjšali; stroški znašajo tisoč dinarjev; stroške sta si delila; stroške bo krilo, prevzelo podjetje; obračunati, plačati, poravnati stroške; publ. stroške selitve nosi stanovalec sam; povrnili so mu samo dejanske stroške; visoki stroški prevoza; stroški zdravljenja; predračun stroškov / pogreb na državne stroške / gradbeni, tiskarski stroški; nabavni, nakupni, poslovni, proizvodni, reprezentančni stroški / ne delaj si stroškov; to je povezano z velikimi stroški to veliko stane ♦ adm. potni stroški za določeno službeno potovanje; ekon. materialni stroški vrednost pri delu uporabljenega materiala, energije in porabljenih storitev; odvisni stroški v zvezi z nabavo, prevozom, skladiščenjem blaga; splošni stroški stroški poslovanja delovne organizacije, ki niso neposredno povezani s
proizvodnjo; tekoči stroški; fin. konto stroškov; jur. izvršilni stroški; neizterljivost stroškov kazenskega postopka // v zvezi na stroške izraža, da dolžni znesek plača oseba, kot jo določa prilastek: to gre na moje stroške; dela na njegove stroške; tja je šel na svoje stroške; živeti na stroške občine ∙ ekspr. smejali so se na njegove stroške na njegov račun ♪
- trósek -ska m (ọ̑) manjšalnica od tros: veter raznaša troske; troski gliv ♪
- tróšek -ška m (ọ̑) star. strošek: povrniti troške; troški prevoza / popraviti na svoj trošek, na svoje troške ♪
- vósek -ska m (ọ̑) 1. lahko gnetljiva, rumena snov, ki jo za delanje celic izločajo čebele: delati, izločati vosek; satovje je iz voska; rumen kot vosek / beliti, čistiti vosek; kuhati vosek z vrelo vodo ali s paro izločati ga iz satja; surovi vosek / čebelji ali čebelni vosek // ta snov kot osnovna sestavina za sveče, sredstvo za mazanje: gnesti, oblikovati vosek; odtisniti v vosek; namazati z voskom; lutke, sveče iz voska; bled, mehek kot vosek / beli vosek; cepilni, čevljarski, modelarski vosek 2. tej snovi podobna snov: listi, plodovi te rastline izločajo vosek / rastlinski, umetni vosek ● pečatni vosek snov, ki se da oblikovati s pečatnikom in odtisnjeno obliko ohrani; kmalu je bil mehek kot vosek pripravljen narediti, povedati, kar se želi, zahteva ◊ etn. ulivanje voska igra, pri kateri se napoveduje prihodnost po oblikah voska, strjenega v mrzli vodi; geol. zemeljski vosek rjava ali črna kamnina, nastala iz nafte; kem. voski estri višjih maščobnih kislin in višjih alkoholov; montanski vosek dobljen iz rjavega premoga z ekstrakcijo; um. risba z voskom risba, narisana z voskom, ki omogoča ohranitev barve, ki jo med obdelavo pokriva ♪
- bajtíga -e ž (í) nar. majhna, preprosta hiša; bajta: Voruh je prevzel večjo poseko lesa v žlebu za Radmanovo bajtigo (Prežihov) ♪
- beráč 2 -a m (á) 1. nar. vzhodno obiralec grozdja; trgač: po vinogradih se razlega pesem beračev 2. nar. zahodno košek, cajna: pobirati sadje v berače ♪
- bodečíja -e ž (ȋ) redko bodičje, bodičevje: poseko prerašča bodečija ♪
- brátec -tca m (ȃ) manjšalnica od brat: mnogo stvari je nakupila za bratca; mlajši bratec / kot nagovor bratec, ko bi ti vedel, kako sem pogorel; veseli bodite, bratci / ne boš, bratec ∙ šalj. pivski ali vinski bratec kdor rad pije, poseda po gostilnah; pog. topli bratec homoseksualec ♪
- buzaránt in buzarànt -ánta m (ā á; ȁ á) vulg. homoseksualec ♪
- cerezín -a m (ȋ) kem. čebeljemu vosku podobna snov iz očiščenega zemeljskega voska: vosek mešati s cerezinom ♪
- cíper -pra m (ȋ) bot. visoka rastlina z rdečimi cveti, ki raste po gozdovih in posekah; trodljivka ♪
- cíprje -a s (ȋ) bot., navadno v zvezi ozkolistno ciprje visoka rastlina gozdnih posek s suličastimi listi in temno rdečimi cveti, Chamaenerion angustifolium: razsežne poseke je pregrnilo visoko rdeče ciprje ♪
1 17 42 67 92 117 142 167 192 217 
