Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ortodoksen (1)


  1.      ortodóksen  -sna -o prid. (ọ̑) knjiž., za pripadnike določene veroizpovedi ki v celoti priznava sprejete, ustaljene verske dogme, predpise; pravoveren: ortodoksen anglikanec, katoličan / ortodoksni cerkveni nauki / ortodoksen freudovec ∙ knjiž. ortodoksna cerkev pravoslavna cerkev ♪



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA