Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
orod (927)
- oróden -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na orodje: orodni ključavničar, kovač / orodni voz voz za hrambo orodja pri delih na cesti ali železnici ♦ teh. orodni brusilnik stroj za brušenje rezil na orodju; orodni stroj obdelovalni stroj; orodno jeklo jeklo za izdelavo orodja, s katerim se obdelujejo kovine, drugi materiali // nanašajoč se na telovadno orodje: orodna telovadba; orodne vaje / orodni telovadec ♪
- orodjár -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem in popravljanjem orodja: tovarna bo zaposlila več orodjarjev in rezkalcev ♪
- orodjárna -e ž (ȃ) delavnica, obrat za izdelovanje in vzdrževanje orodja: zaposlen je v orodjarni; mojster v orodjarni // shramba za orodje: iz orodjarne je prinesel sekiro in žago / gasilska orodjarna ♪
- orodjárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na orodjarje ali orodjarstvo: orodjarsko delo / orodjarski obrat, oddelek; orodjarska delavnica ♪
- orodjárstvo -a s (ȃ) dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem in vzdrževanjem orodja: orodjarstvo in železarstvo / lesno orodjarstvo ♪
- oródje -a s (ọ̑) 1. predmet, navadno preprostejši, ki se uporablja pri fizičnem delu: izdelovati orodje; kupiti boljše, novo orodje; kovinsko, leseno orodje; orodje za brušenje, rezanje; omarica, shramba za orodje / čevljarsko, mizarsko, zidarsko orodje; poljedelsko, vrtnarsko orodje // nav. ekspr. predmet, priprava, ki se uporablja pri kakem delu sploh: zelo drago orodje ima / pisalno, šivalno orodje pisalni, šivalni pribor; operacijsko orodje instrumenti; ročno orodje ki se pri uporabi drži v roki ♦ arheol. kamnito, kremenasto orodje; neolitsko orodje; ekon. delovno orodje s katerim se obdeluje predmet dela; grad., strojn. fazonsko rezilno orodje katerega rezilo je oblikovano po profilu, ki naj ga ima izdelek; šport. nihajoče orodje krogi; oporno orodje bradlja in konj z ročaji; telovadno orodje pripomočki, ki se uporabljajo pri telovadbi 2. ekspr., navadno s prilastkom kar omogoča, olajšuje opravljanje kakega dela, dejavnosti: raziskovalno orodje znanstvenikov / logično mišljenje je orodje človekovega razuma 3. slabš., navadno s prilastkom kdor ravna, dela po zahtevah koga: bil je gestapovsko orodje; ni se zavedal, da je orodje izkoriščevalcev; pren., knjiž. biti orodje usode ∙ slabš. ves čas je slepo orodje v njegovih rokah ravna, dela po njegovih zahtevah neglede na
pravilnost, poštenost ♪
- oródnik -a m (ọ̑) lingv. šesti sklon: končnica orodnika ♪
- blagoróden -dna -o prid. (ọ̄) star. ki je plemiškega rodu: blagorodna gospoda // v vljudnostnem nagovoru spoštovan, cenjen: blagorodni gospod! blagorodna gospodična! ♪
- blagoródje -a s (ọ̑) star., vljudnostni nagovor spoštovani, cenjeni: veliko čast ste mi napravili, blagorodje; Vaše blagorodje! ♪
- blagoródnost -i ž (ọ̄) zastar. plemenitost: ta človek nima z blagorodnostjo nič opraviti ♪
- bogoródica -e ž (ọ̑) knjiž. Mati božja: kip bogorodice ♪
- domoródec -dca m (ọ̑) 1. kdor je po izvoru od tam, kjer živi: domorodci in priseljenci; domorodci v Polineziji; raziskovati jezik domorodcev; navezati stike z domorodci 2. zastar. rodoljub, domoljub: pesnik je bil iskren domorodec ♪
- domoróden -dna -o prid. (ọ̄) 1. ki je po izvoru od tam, kjer živi: prijateljstvo med evropskimi in domorodnimi delavci; domorodno prebivalstvo otoka / domorodna rastlina 2. zastar. rodoljuben, domoljuben: izpolniti domorodno dolžnost; domorodne pesmi ♪
- domoródkinja -e ž (ọ̑) zastar. rodoljubka, domoljubka ♪
- drugoródec -dca m (ọ̑) knjiž. kdor je drugega rodu, druge narodnosti: tudi drugorodce so prijazno sprejeli v svojo sredo; poročiti se z drugorodcem / v ta kraj še ni stopila noga drugorodca človeka od drugod, tujca ♪
- drugoróden -dna -o prid. (ọ̄) 1. knjiž. ki je drugega rodu, druge narodnosti: priznati jezikovne pravice drugorodnemu prebivalstvu 2. redko drugačen, različen: upoštevati tudi drugorodno, nasprotno mišljenje ♪
- enakoróden -dna -o prid. (ọ̄) ki je enakega rodu, stanu: med seboj so se lahko poročali le enakorodni ljudje // enakovrsten, enak: enakorodne lastnosti ♪
- enoróden -dna -o prid. (ọ̄) ki je enega, enakega rodu: enorodni prebivalci // ki je ene vrste, sorte: enorodna vina ♪
- istoróden -dna -o prid. (ọ̄) ki je istega rodu, iste narodnosti: istorodno prebivalstvo // knjiž. ki je čemu enak glede na nastanek in zgradbo: istoroden pojav; istorodna oblika / redko istorodne črtice in povesti enakovrstne, enake ♪
- istoródnost -i ž (ọ̄) lastnost istorodnega: istorodnost prebivalstva / knjiž. istorodnost pojavov / istorodnost izbranih motivov enakovrstnost, enakost ♪
- jaloróden -dna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na jalorodnost: jalorodno razmnoževanje ♪
- jaloródnost -i ž (ọ̄) biol. razvoj živih bitij iz neoplojenih spolnih celic; partenogeneza ♪
- korodírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. kem. razpadati, razkrajati se zaradi kemičnih ali elektrokemičnih procesov: kovina korodira // preh. povzročati tak razpad, razkroj: fluorovodikova kislina korodira steklo; sulfatna raztopina korodira beton 2. geogr. povzročati razpad, razkroj zemeljske površine: voda korodira apnenec korodíran -a -o: korodirane stene jame ♪
- mnogoródnica -e ž (ọ̑) med. ženska, ki je mnogokrat rodila: do nenadnega poroda pride običajno le pri mnogorodnicah ♪
- nèsoróden -dna -o prid. (ȅ-ọ̄) ki ni soroden: nesorodni narodi / delujeta na zelo nesorodnih področjih / zastar. požrtvovalno je skrbela za tri nesorodne otroke ki niso bili v sorodstvu z njo ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226