Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

orgije (3)

1.      bakanál  tudi bakhanál -a m (ȃ) knjiž. razbrzdano veseljačenje, orgije: udeleževati se divjih bakanalov; pren. bakanal neukročenih strasti ♪
2.      bakanálije  tudi bakhanálije -lij ž mn. (á ȃ) 1. pri starih Rimljanih slavje v čast boga Bakha 2. knjiž. bakanal, orgije: divje bakanalije zmagovalcev ♪
3.      órgija  -e ž (ọ́) 1. pri starih Grkih in Rimljanih versko slavje v čast bogov, zlasti Demetre, Zevsa, Dioniza: udeležiti se orgije 2. nav. mn., ekspr. razbrzdano veseljačenje: prirejati orgije; zabava se je razvila v orgije; opolzke, razkošne orgije; pren. opazoval je orgijo barv in svetlobe na sliki // navadno s prilastkom veliko nasilje, hudodelstvo: krvave orgije okupatorjev ♪