Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
orehov (48) 
- oréhov -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na oreh: orehovi listi; orehova veja / orehova lupina; okusna orehova jedrca / orehov liker; orehovi rogljiči, štruklji; orehove palačinke; orehova potica; orehovo pecivo / orehov furnir; orehov les / orehova omara / obleka orehove barve ♦ gastr. orehov kipnik kipnik z orehi oréhovo prisl.: orehovo rjav obraz ♪
- oréhovec -vca m (ẹ́) 1. premog v velikosti od 1,5 do 3 cm: kockovec in orehovec 2. žganje iz orehov: ponudili so mu orehovec; požirek orehovca ◊ bot. orehovci drevesa s sestavljenimi listi in koščičastimi plodovi, Juglandaceae ♪
- orehovína in oréhovina -e ž (í; ẹ́) orehov les: omara, vrata iz orehovine; stene so obite z orehovino ♪
- oréhovka -e ž (ẹ́) nav. ekspr. orehova potica: spekla je pogačo in orehovko ♪
- bakláva -e ž (ȃ) orientalsko orehovo pecivo, polito z medom ali s sladkorjem ♪
- četrtníca -e ž (í) nar. gorenjsko četrt mernika: četrtnica orehov, žita ◊ med. malarija z napadi na štiri dni; kvartana ♪
- flódrati -am nedov. (ọ̑) obrt. z barvanjem ponarejati lesno teksturo: flodrati pohištvo flódran -a -o: orehovo flodrana omara ♪
- furnír -ja m (í) v tanke plasti, liste zrezan les: izdelovati furnir; obložiti s furnirjem; hrastov, orehov furnir; kos, list furnirja ♦ les. plemeniti furnir za oblaganje zunanje strani izdelkov; slepi furnir za podlago plemenitemu furnirju ♪
- gráhovec -vca m (á) 1. premog v velikosti od 1 do 1,5 cm: prodajati orehovec in grahovec 2. bot. gozdna in travniška rastlina z metuljastimi cveti raznih barv, Astragalus: kranjski, sladki grahovec 3. min. graševec ♪
- greníca -e ž (í) zelena orehova lupina: orehi v grenicah so se kar usipali na tla ♪
- hálva -e ž (ȃ) orientalsko pecivo iz moke, medu, sladkorja, orehov in beljakov ♪
- izbráti -bêrem dov., stil. izberó; izbrál (á é) 1. v večji količini, množini stvari iste vrste odločiti se za kaj, navadno za najboljše, najprimernejše: izbrati darilo, knjige; izbrati blago za plašč, orodje za delo; dobro, slabo izbrati; izbrati po svojem okusu; izbirati in izbrati / izbrati ugoden čas za dopust; izbrati najboljšo možnost; izbrati si temo za referat; ekspr. slab poklic si je izbral ima poklic, ki ga v strokovnem, materialnem pogledu ne zadovoljuje // določiti, nameniti za kaj: komisija je izbrala kandidate; izbrati tekmovalno ekipo; izbrati koga za naslednika, predsednika; njo si je izbral za ženo / izbrati pesmi za antologijo 2. večjo količino stvari iste vrste ločiti po kakovosti; prebrati: izbrati fižol // odstraniti slabo zrnje, smeti od dobrega zrnja: izbrati riž / orehova jedrca bo treba še izbrati izbrán -a -o 1. deležnik od izbrati:
izbrani kandidati; oče je bil izbran sosedovim otrokom za varuha; dobro izbran prostor; problemsko izbrana gesla slovarja ♦ zal. izbrano delo po določenem kriteriju izbrana in v knjižni obliki izdana dela kakega avtorja 2. ki po kakovosti, obliki presega stvari svoje vrste: izbrane jedi; izbrana vina / izbran okus / govoriti v izbranem jeziku / prireditev za izbran krog ljudi; izbrana družba; prisl.: izbrano se oblačiti, vesti; izbrano oblečena ženska; sam.: na sprejemu so bili samo izbrani ♪
- jedílnica -e ž (ȋ) prostor, urejen za serviranje hrane: zbrati se v jedilnici h kosilu; dom je dobil veliko jedilnico; stanovanje ima jedilnico, dnevno sobo in več spalnic // pohištvo za ta prostor, zlasti v stanovanju: jedilnica iz orehovega lesa ♪
- jêdrce tudi jédrce -a s (ē; ẹ̄) notranji, užitni del nekaterih sadov, ki imajo trdo, olesenelo lupino: izbirati jedrca iz luščin; tolči orehe in luščiti jedrca; zmleti, zrezati jedrca; lešnikova, mandeljnova, orehova jedrca / bučna, sončnična jedrca ◊ biol. gostejše okroglasto telesce v celičnem jedru; vet. okroglo ali ovalno znamenje na grizni ploskvi spodnjih sekalcev pri konju, po katerem se presoja njegova starost ♪
- kífeljc -a [fǝl] m (ȋ) pog. 1. pecivo iz kvašenega testa, podkvaste oblike; rogljič: imajo sveže kifeljce; maslen kifeljc; žemlje in kifeljci // pecivo podkvaste oblike, navadno iz piškotnega testa in z nadevom: orehovi kifeljci 2. slabš. policaj, miličnik: kifeljci ga že iščejo ♪
- kífeljček -čka [fǝl] m (ȋ) manjšalnica od kifeljc: iz pekarne diši po svežih kifeljčkih; kupila je žemljo in dva kifeljčka / orehovi, vanilijevi kifeljčki ♪
- kípnik -a m (ȋ) gastr. močnata jed, kuhana v sopari: orehov, rižev kipnik ♪
- klátenje -a s (á) glagolnik od klatiti: klatenje orehov / dosti je bilo klatenja po svetu ♪
- kósovec -vca m (ọ̑) premog v velikosti nad 6 cm: naročil je dve toni kosovca; orehovec in kosovec ♪
- lapíl -a m (ȋ) geol. košček lave, kamnine do orehove velikosti, ki pride ob vulkanskem izbruhu na površje: lapili in bombe ♪
- lupína -e ž (í) 1. mehek, sočen ovoj sadov, plodov: odstraniti banani, jabolku, krompirju, pomaranči lupino; sadje z debelo, tanko lupino / zelena orehova lupina; bodičasta lupina kostanja, žira ježica / pospravil je jabolčne lupine olupke 2. trd, suh ovoj sadov, plodov: streti, zdrobiti lupino; izluščiti jedrce iz lupine; valovi so premetavali ladjo kakor orehovo lupino / lešnikova, orehova lupina; pren., ekspr. za njegovo trdo lupino se skriva dobro srce 3. ovoj jajca, navadno trd, apnenčast: natreti, razbiti lupino; pišče je prekljuvalo tanko lupino / jajčna lupina; mehka kožnata lupina kačjega jajca 4. zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali: školjka odpre, zapre lupino; lupina je gladka, rebrasta / lupina morskega ježka // zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali, navadno spiralno zavito; hišica:
polževa lupina 5. zunanji del kakega predmeta, zlasti okroglega: lupine granat / od čolna je ostala samo lupina / ekspr. stali so v lupini velikanske dvorane // ekspr. (majhen) čoln, (majhna) ladja: vse tri lupine so se v viharju s tovorom in ljudmi potopile 6. ekspr. kar je za kaj nepomembno: pomembno je jedro, ne lupina; njegova prijaznost je samo lupina / knjiž., z oslabljenim pomenom: lupina njegovega slabotnega telesa skriva bogato dušo; lupina videza obdaja resnico ● ekspr. počasi je zlezel iz svoje lupine postal dejaven, sproščen; ekspr. če te mika jedro, zgrizi lupino če hočeš stvar popolnoma spoznati, se moraš potruditi ◊ arhit. lupina neravna, navadno izbočena tanka plošča, ki pokriva prostore večjih razsežnosti; bot. semenska lupina tanek ovoj semena; um. lupina stene, stropi, ki obdajajo in oblikujejo prostor ♪
- luščína -e ž (í) zunanji del stroka: spravljati zrna fižola, graha iz luščin / pospraviti, sežgati suhe fižolove luščine // ovoj semena, sadov, ki ni popolnoma zrasel z vsebino: luščine bučnega, sončničnega semena / orehova jedrca je zmlel, luščine pa vrgel v ogenj / jajčne luščine lupine ♪
- méd -ú in -a m (ẹ̑) 1. sladka snov, ki jo delajo čebele iz nektarja ali mane: jesti med; namazati med na kruh; strjen, tekoč med; barva medu; lonec medu; natočiti veliko medu; kadica za med; hruške so sladke kot med / ajdov, cvetlični, hojev, kostanjev med / čebelji, umetni med // nektar, mana: čebele nabirajo med; ajda diši po medu 2. ekspr. kar je prijetno, ugodno: ta stvar ni bila noben med; medu pri tej ženski ni imel / med njenih ust / z oslabljenim pomenom: med hvale; opajati se z medom sanj 3. star. medica: že drugi bokal medu je izpil ● ekspr. tam se cedi med in mleko je vsega dovolj; je zelo dobro; ekspr. sam med ga je je zelo, pretirano prijazen; ekspr. vse je šlo za med zelo dobro se je prodalo; ekspr. mazati koga z medom prikupovati se mu; na to gredo ljudje kot muhe na med to jih privlači, to je zanje zanimivo; ta človek je sladek kot med zelo, pretirano
prijazen; ekspr. sekira mu je padla v med življenjske razmere so se mu nenadoma zelo izboljšale; preg. brez potu ni medu brez dela ni uspehov; preg. (imeti) na jeziku med, v srcu led delati se prijaznega, v resnici pa biti hladen, nenaklonjen ◊ čeb. med zori; točiti med; čebelariti na med preprečevati rojenje čebel, da naberejo več medu; letni donos medu količina medu, ki jo dobi čebelar od čebelje družine v enem letu; gastr. turški med slaščica iz sladkorja, beljakov, orehov ali lešnikov ♪
- mlínček -čka m (ȋ) 1. ekspr. manjšalnica od mlin: ob potoku je klopotal mlinček; jezik mu drdra kot mlinček 2. igrača, ki predstavlja mlinsko kolo: otroci so ob vodi delali, postavljali mlinčke 3. gospodinjska priprava za mletje kave, orehov: vrteti mlinček / električni mlinček; kavni mlinček; mlinček za kavo 4. del ptičjega želodca z močno mišičnato steno: kokošja jetra, mlinček in kremplje je vrgel psu ● žarg. mlinček ročni računski stroj(ček); molilni mlinček zlasti v tibetanskem okolju priprava za mehanično opravljanje molitev ♪
- natréti -trèm tudi -tárem dov., natrì natríte; natŕl (ẹ́ ȅ, á) 1. z drgnjenjem nanesti tanko plast mastne ali tekoče snovi: natreti komu čelo, lasišče, telo; natrli so ga z mazilom; tla natrejo z voskom; natreti se z alkoholom ∙ ekspr. natreti koga z leskovim oljem natepsti, pretepsti ga 2. nekoliko streti: natreti lupino; zaradi nepazljivosti so se vsa jajca natrla; pren., ekspr. ta nesreča jih ni natrla 3. s trenjem priti do določene količine česa: natreti dovolj orehov za potico; natrl si je lešnike natréti se ekspr. priti kam, pojaviti se kje v velikem številu: otroci so se natrli okrog njega; na trg se je natrlo ljudi natŕt -a -o: s kremo natrte roke; natrto kolo ♪
1 26 
