Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

oran (547)



  1.      orangútan  -a m () človeku podobna opica z dolgimi sprednjimi okončinami, ki živi na otokih Borneo in Sumatra: vreščanje orangutanov; orangutani in šimpanzi
  2.      orangútanski  -a -o prid. () nanašajoč se na orangutane: orangutansko vreščanje / ekspr. ima orangutanski obraz
  3.      oraníca  -e ž (í) nar. njiva: zorati oranico; lepo obdelane oranice; travniki in oranice
  4.      oránje  -a s () glagolnik od orati: kamenje ovira oranje; hiteti z oranjem / oranje s traktorjem / jesensko, spomladansko oranje ♦ agr. globoko oranje v globino od 25 do 35 cm
  5.      oránt  -a m (ā á) um., v starokrščanski umetnosti moška postava z rokami, dvignjenimi v molitvi, prošnji: freska z motivom oranta
  6.      oránta  -e ž () um., v starokrščanski umetnosti ženska postava z rokami, dvignjenimi v molitvi, prošnji: značilna drža orante
  7.      oránža  -e ž () pomaranča: jesti, lupiti oranžo / nasad cvetočih oranž
  8.      oranžáda  -e ž () osvežujoča pijača iz pomarančnega soka: piti oranžado; kozarec oranžade / elipt., pog. tri oranžade, prosim tri kozarce, steklenice oranžade
  9.      oránžast  -a -o prid. () po barvi podoben pomaranči: veliko oranžasto sonce / oranžasta barva oránžasto prisl.: oranžasto pobarvati; oranžasto rdeč
  10.      oránžen  -žna -o prid. () pomarančen: oranžna lupina / oranžni nasadi / oranžni sok // rdečkasto rumen: oranžna svetloba zahajajočega sonca / oranžni abonma abonma z vstopnicami oranžne barve / oranžna barva oránžno prisl.: oranžno pobarvati / piše se narazen ali skupaj oranžno rdeč ali oranžnordeč
  11.      oranžeríja  -e ž () zlasti v francoskem okolju stavba z večjimi steklenimi površinami za prezimovanje južnih rastlin: versajske oranžerije; oranžerija v italijanskem slogu
  12.      oránžev  -a -o prid. () nanašajoč se na oranžo ali oranževec: oranževi cvetovi / oranžev gaj
  13.      oránževec  -vca m () južno drevo ali grm z oranžnimi užitnimi sadovi: dišeči cvetovi oranževcev; nasadi oranževcev in oljk
  14.      dezódorans  -a m (ọ̑) dezodorant: ustna voda deluje tudi kot dezodorans
  15.      dezodoránt  -a m (ā) sredstvo za odstranjevanje neprijetnega vonja: hlapljiv dezodorant
  16.      doktoránd  -a m (ā) kdor se pripravlja na doktorat: danes bosta branila disertacijo dva doktoranda
  17.      doktorándka  -e ž (ā) ženska oblika od doktorand
  18.      dvorána  -e ž () večji, zaprt prostor, namenjen za javne prireditve: mladina je napolnila dvorano do zadnjega kotička; nastopili smo v zelo akustični dvorani; kinematografska, koncertna, plesna, razstavna, sejna, sodna, športna dvorana; steklena dvorana / kino dvorana kinodvorana / prišli smo v veliko dvorano ene najlepših kraških jam / ekspr. vsa dvorana mu je navdušeno ploskala vsi ljudje v dvorani / pog. dvorana je bila v celoti razprodana vse vstopnice // večji, zaprt prostor sploh: operacijska, secirna dvorana; šolska dvorana; tovarniška dvorana
  19.      dvoránica  -e ž () manjšalnica od dvorana: dvoranica je bila že pred začetkom predstave polna
  20.      dvoránski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na dvorano: gradnja dvoranskega objekta; dvoransko stopnišče 2. um. ki je iz več enako visokih prostorov, ločenih s stebri: dvoranski prostor; cerkvena ladja dvoranskega tipa / dvoranska cerkev
  21.      ekspéktorans  -a m (ẹ̑) farm. zdravilo, ki pospešuje in olajšuje izkašljevanje
  22.      floráns  -a m () tekst. taftu podobna svilena tkanina za podloge
  23.      govoránca  -e ž () slabš. sestavek o kaki stvari, ki se neposredno podaja v javnosti, ali podajanje tega sestavka; govor: govoranca je dolgo trajala; na dnevnem redu je bilo veliko govoranc; kdo mu je sestavil to govoranco; bučna, dolga govoranca / pog. imeti govoranco govoriti // govorjenje, besede: njegove govorance nas niso prepričale; sit je njegovih govoranc o pridnosti
  24.      govoráncar  -ja m () slabš. kdor (rad) obširno, razvlečeno govori, pripoveduje: bil je dober delavec, le velik govorancar
  25.      govoránčenje  -a s (ā) glagolnik od govorančiti: poslušal sem svečano govorančenje mož / dovolj imam že tega govorančenja

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA