Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

oran (351-375)


  1.      públika  -e ž (ú) občinstvo: publika zapušča dvorano; ploskanje, žvižganje publike / premierska publika / s svojo zadnjo knjigo pri publiki ni imel uspeha; filmska, gledališka, koncertna publika ♪
  2.      púščati  -am nedov. (ú) 1. s širokim pomenskim obsegom ne delati določenega dejanja, katerega predmet je kdo ali kaj: obleko puščajo vsepovsod, jaz naj pa pospravljam / ne puščaj vrat odklenjenih / puščati kaj, koga na miru, pri miru; puščati vrt v plevelu / puščati kaj ob strani ne upoštevati, ne ozirati se na kaj; puščati koga v dvomih / misel na smrt ga je puščala hladnega 2. z nedoločnikom ne delati določenega dejanja a) da se lahko uresničuje dejanje, kot ga izraža dopolnilo: puščati testo vzhajati; puščati si rasti brke b) da kdo neha delati, biti v stanju, kot ga izraža dopolnilo: ob nedeljah so jih puščali spati; pušča otroke, da se po ves dan igrajo, sam pa gara / puščati komu govoriti, da govori; puščati se streči / straža naj nikogar ne pušča čez most 3. ne delati komu določenega dejanja, zaradi česar mu kaj ostaja: jemali so jim vse, samo obleko, ki so jo imeli na sebi, so jim puščali / puščati ujetnikom življenje 4. nezavedno ne delati določenega dejanja, zaradi česar osebek nima, ne more uporabljati, kar izraža dopolnilo: svoj dežnik pušča kjerkoli 5. z določenim namenom delati, da je, ostaja kaj kje: puščati ključ na oknu / puščati komu, za koga pisma pri sosedu 6. delati, da ostaja kdo ali kaj na mestu, kjer je bil pred tem tudi osebek: kadar je kupoval, je puščal psa pred trgovino / prijatelja ne moremo puščati samega 7. delati, povzročati, da kje je, ostaja, kar izraža dopolnilo: tatovi niso puščali sledov / take bolezni puščajo hude posledice / tkanina pušča barvo; sadje pušča madeže // s prislovnim določilom delati, povzročati, da ostaja zaradi določenega delovanja, dogajanja za osebkom, kar izraža dopolnilo: okupatorjeva vojska je puščala za seboj opustošenje / vojna pušča v ljudeh strah 8. s prislovnim določilom zaradi premikanja, napredovanja prihajati glede na koga ali kaj v položaj, kot ga izraža določilo: najboljši je začel puščati za seboj tekača za tekačem / pog. pri učenju ga pušča vse bolj zadaj 9. zapuščati: možje puščajo žene in se poročajo z drugimi / puščati potomcem hiše in zemljišča 10. nehavati biti v dejavnem odnosu s tem, kar izraža dopolnilo: vedno več ljudi pušča delo, kajenje; puščajo zemljo in odhajajo v tovarne / puščati delo drugemu prepuščati 11. nezaželeno biti tak, da lahko prehaja skozi kaka snov: cev, lonec pušča; streha na več mestih pušča / okna ne puščajo v dvorano dovolj svetlobe 12. delati v kaj odprtino, da lahko gre določena snov iz česa: puščati gnojne bule / nekdaj ker je imel visok krvni pritisk, so mu puščali kri ● pog., ekspr. kri mu bom puščal, ko pride izraža zelo visoko stopnjo jeze; ekspr. ne puščaj ga izpred oči neprestano ga glej, nadzoruj puščajóč -a -e: hodil je, puščajoč za seboj blatne sledove; puščajoča posoda ♪
  3.      rakítovec  -vca m (í) bot. trnat grm s črtalastimi listi, rjavkastimi cveti in oranžnimi plodovi, Hippophae rhamnoides: z rakitovci porasel travnik / nabirati rakitovec ♪
  4.      rál  -í [rau̯ tudi ral] ž (ȃ) star. 1. oranje: goniti vole pri rali 2. orna zemlja; ornica: megla pokriva ral ♪
  5.      rálo  -a s (á) orodje, priprava za oranje, ki zemlje ne obrača: orati z ralom; leseno ralo; najdbe keltskih ral / vpreči v ralo / slabš. kaj boš s tem ralom plugom ◊ anat. koščeni, zadnji del nosnega pretina ♪
  6.      razeléktriti  -im tudi razelektríti -ím dov., razeléktri; razeléktril; razeléktren in razelektrèn (ẹ̑; ȋ í) elektr. narediti, da kaj ni več naelektreno: razelektriti elektroskop, pogonske jermene; letalo, oblak se razelektri / razelektriti kondenzator izprazniti ∙ ekspr. ozračje, razpoloženje v dvorani se je počasi razelektrilo je postalo nenapeto ♪
  7.      razléči se  -léžem se dov., razlézi se razlézite se; razlégel se razlêgla se; nam. razléč se in razlèč se (ẹ́ ẹ̑) navadno s prislovnim določilom 1. razširjajoč se postati slišen: po dolini se je razleglo grmenje topov; iz hiše se je razleglo petje; po dvorani se je razlegel vesel smeh; brezoseb. zavriskal je, da se je razleglo daleč naokoli 2. knjiž. pojaviti se, razprostreti se na razmeroma veliki površini: po dolini se je razlegla siva megla // z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: tišina se je razlegla po prostoru ♪
  8.      razlégniti se  -em se dov. (ẹ́ ẹ̑) redko razleči se: iz hiše se je razlegnilo kričanje; po dvorani se je razlegnila pesem ♪
  9.      razlíti  -líjem dov. (í) 1. nehote spraviti kaj tekočega iz posode na večjo površino: razliti juho, kavo po mizi; padla je in razlila mleko po tleh; kozarec se je prevrnil in vino se je razlilo / nesi previdno, da ne razliješ poliješ 2. knjiž., ekspr. oddati, razširiti v velikih količinah: sonce je razlilo svoje žarke po dolini; svetilka je razlila močno svetlobo po sobi; čez nebo se je razlila rdečkasta svetloba / prijetna glasba se je razlila po prostoru / noč je razlila svoj mir na zemljo razlíti se 1. tekoč čez rob se pojaviti na razmeroma veliki površini: reka se je ob povodnji razlila; razliti se čez bregove 2. ekspr. množično se premakniti z enega mesta na več mest: ljudje so se usuli iz dvorane in se razlili po cestah; množica se je razlila po trgu / čreda se je razlila po travniku in se začela pasti 3. ekspr. postati opazen, viden: veselje se mu je razlilo po obrazu / po licih se mu je razlila rdečica zardel je ● oko se mu je razlilo tekoča vsebina je iztekla iz njega; žolč se mu je razlil je iztekel iz žolčnega mehurja razlít -a -o: mir, razlit nad vasjo; razlita kava, voda; po sobi je bila razlita močna svetloba; vino, razlito po tleh ♪
  10.      razločíti  in razlóčiti -im dov. (ȋ ọ́) 1. videti, slišati kaj kot posameznost: slišal je govorjenje, a ni mogel razločiti posameznih besed; z okna ni mogel razločiti otrok na igrišču; kljub mraku je razločil predmete v sobi; razločiti kaj z mikroskopom, s prostim očesom; bilo je svetlo, da so se razločili vsi predmeti na mizi // z gledanjem, poslušanjem jasno zaznati: v mraku ni mogla razločiti njegovega obraza; v daljavi je že lahko razločil obris koče; zaradi megle ni mogel razločiti, kdo stoji pred hišo / komaj je razločil cesto pred seboj videl 2. videti, občutiti različnost med čim: ni razločil rdeče barve od oranžne; komaj je razločil obraze; težko je bilo razločiti, kaj je dobro in kaj slabo; razločiti ljudi po glasu, zunanjosti 3. star. napraviti, da kaj ni več skupaj s čim drugim; ločiti: hoteli so ju razločiti / šele smrt ju je razločila razločíti se in razlóčiti se star. raziti se, posloviti se: razločila sta se brez pozdrava; po teh besedah sta se razločila razlóčen -a -o: nekoč razločeni narodi so bili zdaj spet združeni ♪
  11.      rázor  -óra m (á ọ́) pri oranju nastali jarek, ko se ena brazda odreže na levo, druga pa na desno stran: očistiti, poglobiti razor; metati plevel v razor; iti po razoru ∙ knjiž. ladja je puščala za seboj globok razor brazdo; knjiž., redko drobni razori na obrazu gube ♪
  12.      razoráti  -ôrjem in -órjem dov., razôrji razorjíte; razorál (á ó, ọ́) 1. zorati tako, da se odreže ena brazda na levo, druga pa na desno stran: razorati njivo, ogon 2. ekspr. narediti brazdi podobne zareze: vozovi so razorali cesto / skrbi so ji razorale obraz razorán -a -o: razoran obraz; razorani gorski vrhovi; razorana zemlja ♪
  13.      razpoložênje  -a s (é) navadno s prilastkom 1. duševno stanje kot posledica celotnega čustvenega doživljanja: prevzelo ga je prijetno razpoloženje; zna obvladati svoje razpoloženje; povzročiti, vzbuditi slabo razpoloženje; dobro, veselo, ekspr. sončno razpoloženje; nestalno, spremenljivo razpoloženje; trenutno razpoloženje / pokvariti komu razpoloženje dobro razpoloženje / biti v dobrem razpoloženju / duševno razpoloženje // kar izraža, kaže tako duševno stanje v umetnini: otožno razpoloženje pesmi / pri slikanju imeti smisel za razpoloženje; ekspr. v filmu je prikazana cela lestvica razpoloženj 2. kar nastane zaradi dogajanja, okoliščin: na ulicah vlada novoletno, pustno razpoloženje; v dvorani je svečano razpoloženje / avtor je skušal v romanu prikazati razpoloženje tistega časa // kar nastane zaradi ravnanja drugega z drugim, vedenja drugega do drugega: gostiteljica je ustvarila domačnostno razpoloženje / delovno razpoloženje v kolektivu 3. publ. usmerjenost, naravnanost: ni skrival svojega revolucionarnega razpoloženja; protidemokratično razpoloženje ● ekspr. prijateljsko razpoloženje do soseda naklonjenost ♪
  14.      razpráven 1 -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razpravo: razpravna tehnika / razpravni zapisnik / določiti razpravni dan / razpravna dvorana ♪
  15.      razsipávati  -am nedov. (ȃ) 1. delati, da kaj sipkega, drobnega pride na večjo površino, na več mest: razsipavati umetna gnojila; z lopato je razsipaval pesek 2. ekspr. oddajati, razširjati, navadno v veliki količini: lestenec razsipava svetlobo / pomlad razsipava cvetje po travnikih / harfa je razsipavala zvoke po dvorani / razsipavati domislice, duhovitosti 3. nav. ekspr. pretirano, nepremišljeno porabljati dobrine: razsipavati denar, z denarjem; pren. ne razsipavaj svojih moči za to ∙ ekspr. razsipavati s pohvalo preveč hvaliti ♪
  16.      razstavíščen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na razstavišče: razstaviščni prostor; razstaviščne dvorane / funkcionalna razstaviščna arhitektura ♪
  17.      rdečenóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima rdeče noge: rdečenoga ptica ♦ zool. rdečenoga gos divja gos z oranžno rumenimi nogami in belo liso od začetka kljuna do temena glave, Anser erythropus; rdečenoga postovka postovka z rdečimi nogami, Falco vespertinus ♪
  18.      redúten  -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na reduto: redutna dvorana / redutna palača ♪
  19.      renéta  -e ž (ẹ̑) agr. jesensko ali zimsko jabolko zelene ali rumene barve z rdečimi, oranžnimi progami: jonatan in reneta ♪
  20.      rigólati  -am nedov. (ọ̑) agr. rahljati zemljo z (zelo) globokim prekopavanjem, oranjem: rigolati njivo; jeseni so rigolali za vinograd / globoko, plitvo rigolati; ročno, strojno rigolati ♪
  21.      rigólen  -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na rigolanje: rigolna dela / rigolno oranje se je že precej uveljavilo ♦ agr. rigolni plug plug za globoko oranje hmeljišč, sadovnjakov, vinogradov ♪
  22.      rudbékija  -e ž (ẹ́) bot. rastlina s celimi ali deljenimi listi in rumenimi ali rjavkasto oranžnimi cveti v koških, Rudbeckia: gojiti rudbekije ♪
  23.      sakrálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. verski, bogoslužen: sakralni obred; indijski sakralni plesi / sakralna arhitektura, umetnost; sakralna glasba cerkvena glasba ∙ knjiž. v dvorani je bila sakralna tišina je bilo zelo tiho; sam.: v njegovem svetu ni nič sakralnega svetega ♪
  24.      samorástnik  -a m (ȃ) 1. ekspr. kdor mora zaradi neprimernih, težkih življenjskih razmer skrbeti za svoj obstoj sam, se vzgajati sam: ta človek je samorastnik; grenka mladost samorastnikov / tamkajšnja tovarna je pravzaprav samorastnik / Prežihov Voranc, Samorastniki 2. knjiž. umetnik, zlasti likovni, brez akademske, strokovne izobrazbe: v novi galeriji razstavljajo samorastniki; likovni samorastnik / pisatelj samorastnik 3. knjiž. samorasla rastlina, samoraslo drevo: to drevo je samorastnik; kislica, lapuh in drugi samorastniki ♪
  25.      sámozaklópen  -pna -o prid. (ȃ-ọ̑) knjiž., navadno v zvezi samozaklopna vrata vrata, ki se zaradi posebnega okovja zapirajo sama: vrata med dvorano in kabinetom so zamenjali s samozaklopnimi vrati / prijel je za železen obroč na tleh in dvignil samozaklopna vrata loputo ♪

   226 251 276 301 326 351 376 401 426 451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA