Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
orad (22) 
- oráda -e ž (ȃ) v Sredozemskem morju živeča večja riba z zelenkasto srebrnim telesom in plavutmi spreminjajočih se barv: loviti orade ♪
- ávtorádio -a m (ȃ-ȃ) radijski sprejemnik, ki se vgradi v avtomobil: kupil je nov, uvožen avtoradio ♪
- eldorádo -a m (ȃ) knjiž., ekspr. izredno ugoden kraj za koga ali za kako dejavnost, obljubljena dežela: Krka in Kolpa sta pravi eldorado za ribiče; smučarski, turistični eldorado ♪
- kolorádar -ja m (ȃ) ekspr. koloradski hrošč: uničevanje koloradarjev ♪
- kolorádski -a -o prid. (ȃ) v zvezah: vrtn. koloradska jelka iglasto parkovno drevo z dolgimi, sivo modrimi iglicami, Abies concolor; zool. koloradski hrošč hrošč z rumenimi in črnimi progami na sprednjih krilih, katerega ličinke uničujejo krompirjevo listje, Leptinotarsa decemlineata ♪
- národnoradikálen -lna -o prid. (á-ȃ) nanašajoč se na narodne radikale: bil je pristaš narodnoradikalne stranke ♪
- poradováti se -újem se dov. (á ȗ) knjiž., redko pozabavati se, poveseliti se: v gostilni so se odžejali in poradovali ♪
- sporádičen -čna -o prid. (á) ki se pojavlja od časa do časa, posamično in navadno na različnih krajih: sporadični primeri griže / akcije za izboljšanje onesnaženega zraka so žal samo sporadične; sporadične pošiljke hrane sporádično prisl.: bolezen se lahko pojavi sporadično ♪
- sporádičnost -i ž (á) lastnost, značilnost sporadičnega: sporadičnost pojavov / sporadičnost preizkušanja trdnosti ♪
- zloràd -áda -o prid. (ȁ á) zastar. hudoben, škodoželjen: zlorad človek / zlorad smeh zlorádo prisl.: zlorado gledati ♪
- zlorádost -i ž (á) zastar. hudobnost, škodoželjnost: nasprotnikova zloradost / to je storil iz zloradosti ♪
- ávtor -ja m (ā) kdor ustvari umetniško ali znanstveno delo: avtor knjige je znan slovenski pisatelj; v svojem delu obravnava avtor nacionalno vprašanje; anonimni avtor; sodobni avtorji; dramski avtor; avtor razprave, romana; avtor filma, simfonije / avtor članka; avtor radijske oddaje kdor pripravi oddajo // kdor kaj izdela, izumi, zlasti na tehničnem področju: avtor projekta je dal več predlogov; avtor tehničnih izboljšav; avtor urbanističnega načrta / avtor te trditve je prezrl več dejstev ♪
- hrôšč hrôšča m (ȍ ó) 1. žuželka s trdimi sprednjimi krili in grizalom: hrošči letajo, lezejo; pisani hrošči; ličinka hrošča ♦ zool. koloradski hrošč z rumenimi in črnimi progami na sprednjih krilih, katerega ličinke uničujejo krompirjevo listje, Leptinotarsa decemlineata; rjavi ali majski hrošč rjave barve, s pahljačastimi tipalnicami, ki se v velikih množinah pojavlja vsako četrto leto, Melolontha vulgaris 2. žarg. tip osebnega avtomobila znamke Volkswagen: kupil si je hrošča ♪
- kánjon -a m (ȃ) ozka rečna dolina s strmimi, navadno navpičnimi pobočji: globok kanjon / kanjon Kolorada, Neretve ♪
- kánjonski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kanjon: približal se je kanjonskemu robu / kanjonsko področje Kolorada / kanjonska dolina, soteska ♪
- krompírjevec -vca m (ȋ) 1. ekspr. kdor (rad) je krompir: znan je bil kot fižolovec in krompirjevec 2. star. cima krompirja; krompirjevka: sežigati krompirjevec 3. slabš., nekdaj vojak, vpoklican le ob veliki vojni nevarnosti; brambovec: polk krompirjevcev ● žarg. je pa res krompirjevec (večkrat) doživi nepričakovano ugoden, dober izid, konec česa ◊ zool. koloradski hrošč ♪
- lepénjec -jca tudi lepénec -nca m (ẹ̄) nav. mn., zool. hrošči, ki sami in njihove ličinke uničujejo liste kulturnih rastlin, Chrysomelidae: koloradski hrošč spada med lepenjce ♪
- ličínka -e ž (ȋ) zool. žival na razvojni stopnji med jajčecem in bubo ali med jajčecem in razvito živaljo: ličinka se levi, zabubi, zaprede; ličinka zleze iz jajčeca / žuželčje ličinke; uničevati ličinke koloradskega hrošča; ličinke trakulje; ličinke žab paglavci ♪
- móst -ú in -a m, daj., mest. ed. môstu in móstu; mn. mostóvi stil. mósti (ọ̑) 1. objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovire: čez reko, nad potokom je most; pod tako težo bi se most podrl; graditi most z modernimi pripomočki; minirati most; voda je podrla most; iti, peljati se čez most; trden, velik most / cestni, železniški most; dravski, savski most; dvižni most; kamniti, leseni, železobetonski most; zasilni most; most za pešce // teh. temu objektu podobna naprava za pretok vode, nafte: za dovod tlačne cevi k centrali bo treba napraviti tudi most // knjiž. kar je podobno temu objektu: Kikladi in Sporadi so naraven otočni most med Evropo in Azijo 2. ekspr. kar povzroča sodelovanje med različnima stranema: graditi most do bližnjega; najti most med narodoma; zgraditi most med življenjem in znanostjo; duhovni most med njimi in nami / gospodarski most med
vzhodom in zahodom / most pomoči ● ekspr. podreti vse mostove med seboj, za seboj onemogočiti si zbližanje, vrnitev; publ. po zračnem mostu prepeljati potnike prepeljati jih z letali in helikopterji; ekspr. oslovski most prikaz ali pripomoček za ljudi, ki si pri učenju kaj težko zapomnijo ali težko razumejo; žarg., šol. oslovski most Pitagorov izrek; star. tehtnica na most mostna tehtnica; preg. mladost je norost, čez jarek skače, kjer je most ◊ adm. knjigovodski most črta, s katero se izpolni nepopisani prostor pri zaključevanju poslovnih knjig; alp. ledeniški most plast snega ali ledu, ki sega čez ledeniško razpoko; avt. zadnji most del avtomobila, ki nosi gnani zadnji kolesi in ima v okviru vgrajen diferencial; etn. most naprava za dovoz na skedenj; (trden) most otroška igra, pri kateri prehaja vrsta pod dvignjenimi sklenjenimi rokami enega ali več parov sodelujočih; geogr. naravni most ob podoru preostali strop nad votlino; grad.
ločni most katerega glavni nosilni element je lok; viseči most; nosilnost mostu; razpetina mostu razdalja med opornikoma; kor. most vzvratni upogib telesa, pri katerem so prsti rok oprti na tla; med. most spoj, s katerim je umetni zob pritrjen na sosednja zdrava zoba; mostiček; navt. most vodoravna naprava za prehod ljudi in prenos tovora med obalo in ladjo; poveljniški most; obrt. most del očal, ki povezuje okularja; šport. most (odskočna) miza; voj. pontonski most most, ki sloni na pontonih ♪
- otóčen -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na otok: otočno podnebje / otočna država; pren., knjiž. Kikladi in Sporadi so naraven otočni most med Evropo in Azijo ♪
- prodréti -drèm dov., prodŕl (ẹ́ ȅ) 1. s prislovnim določilom priti kam, premagujoč ovire: prodreti do dna jame / do tu so prodrli predniki današnjih Slovencev / voda lahko prodre tudi sem / vpitje je prodrlo do bolnika v sobi // z vojaško silo, bojem priti kam na nasprotnikovo ozemlje: četa je prodrla skoraj do središča mesta; prodreti globoko na sovražnikovo ozemlje // šah., šport. priti mimo nasprotnika kam v smeri proti določenemu cilju: prodreti do gola, koša / poskusiti prodreti s kmetom 2. s prislovnim določilom zaradi delovanja določene sile priti v kako snov ali iz nje: konica noža ni prodrla v les / kmalu bodo prodrli prvi kočniki 3. priti skozi kaj ovirajočega: skozi oblake je prodrlo nekaj sončnih žarkov / zastar. kol je prodrl ledeno skorjo predrl, prebil 4. ekspr., s prislovnim določilom pojaviti se na drugem mestu, področju, premagujoč ovire: koloradski hrošč je po vojni hitro prodrl tudi k nam / dogodek je že prodrl v časopise / podjetje je prodrlo na tuje tržišče 5. ekspr. uveljaviti se, uspeti, premagujoč ovire: upam, da bo prodrl naš kandidat / z načrtom, predlogom ni prodrl // uveljaviti se, postati priznan, premagujoč ovire: to mnenje, prepričanje je prodrlo; resnica bo zagotovo prodrla 6. s prislovnim določilom spoznati po postopnem, težavnem odkrivanju: prodreti do dna, jedra zadeve; človek je že globoko prodrl v zakone narave ♪
- zlatobròv -ôva m (ȍ ó) zool. v Sredozemskem morju živeča večja riba z zelenkasto srebrnim telesom in plavutmi spreminjajočih se barv; orada ♪