Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

oprtnik (3)

1.      opŕtnik  -a m (ȓ) 1. nahrbtnik: odložiti, zavezati oprtnik; zložiti v oprtnik; težek oprtnik 2. nar. (oprtni) koš: plesti oprtnik; nositi gnoj v oprtniku ♪
2.      poprtník  -a m (í) etn. obredni kruh, pečen za božične praznike: na mizi je poprtnik ♪
3.      tíčica  -e ž (ȋ; drugi pomen tudi í) 1. manjšalnica od tica: bilo je vse zeleno in tičice so pele / tičico so odkrili in zaprli; bila je prava tičica, nihče ji ni bil kos 2. etn. obredno pecivo za božične praznike v obliki ptice, znano na Dolenjskem: peči tičice; okrasiti poprtnik s tičicami ♪