Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

oprema (26-50)


  1.      hriboláški  -a -o prid. (ȃ) star. planinski, alpinističen: hribolaške izkušnje / hribolaška oprema ♪
  2.      hriboláštvo  -a s (ȃ) star. planinstvo, alpinistika: navdušiti se za hribolaštvo; oprema za hribolaštvo ♪
  3.      industríja  -e ž (ȋ) 1. gospodarska dejavnost, ki z uporabo strojev in v večjih količinah predeluje surovine in proizvaja: industrija hitro napreduje; domača, tuja industrija; razvoj industrije / bazična industrija; lahka ki proizvaja manjše stroje, instrumente, orodje, potrošne predmete, težka industrija ki proizvaja velike stroje, naprave, zlasti za opremo tovarn / kapitalistična, socialistična industrija / delati, zaposliti se v industriji / z oslabljenim pomenom hotelska, turistična industrija hotelske, turistične dejavnosti // s prilastkom področje v taki dejavnosti: kemijska, lesna, papirna, strojna, tekstilna, živilska industrija; obdelovalna, predelovalna industrija; industrija pohištva; pren., ekspr. pisanje pesmi ni industrija besed; publ. industrija prostega časa 2. tovarne, podjetja s tako dejavnostjo: industrija se je naselila v obeh večjih mestih dežele; vzhodna stran mesta je določena za industrijo / izrabljena, zaostala industrija izrabljeni, zastareli stroji, oprema / Industrija motornih vozil Novo mesto ◊ arheol. kamena, koščena industrija izdelki iz kamna, kosti, odkriti na najdišču ♪
  4.      inscenácija  -e ž (á) 1. gled. likovna oprema prizorišča v gledališču ali filmu; scena: narediti inscenacijo; inscenacija prvega dejanja / gledališka inscenacija / ukvarjati se z inscenacijo s scenografijo / uprizoriti dramo v režiji domačega avtorja in v inscenaciji gosta / nova inscenacija opere je poudarila predvsem prikaz človekove duševnosti uprizoritev, izvedba 2. nav. slabš. izvedba, realizacija naprej pripravljenega javnega dogodka, uprizoritev: inscenacija demonstracij, procesa ♪
  5.      intêren  -rna -o prid. (ȇ) 1. namenjen samo določeni skupini ljudi, zlasti v okviru ustanove, podjetja, nejaven: nekatere tovarne oblačil prirejajo interne modne revije; na interno predvajanje filma so povabili kritike in filmske delavce / podjetje je izdalo interne predpise za poslovanje / redko interna seja tajna, zaprta; interna zabava 2. ki je v zvezi z notranjimi organi: iti na interni pregled / interna klinika klinika za notranje bolezni 3. ki sodeluje v kaki skupnosti v rednem razmerju, notranji: interni in eksterni sodelavci inštituta / interni učenec učenec, ki stanuje v internatu svoje šole 4. redko ki je znotraj kake celote; notranji: obnovili bodo interni del hiše / interna oprema stavbe / knjiž. to delo je nastalo iz interne nujnosti notranje, duševne ◊ med. interne bolezni notranje bolezni; interna medicina veda o zdravljenju notranjih organov; ptt interna (telefonska) številka številka posameznega telefonskega aparata zasebne telefonske centrale; šol. interni zavod internat intêrno prisl.: problem bodo reševali interno intêrni -a -o sam.: žarg. včeraj je delal interno izpit iz interne medicine; pog. pokličite centralo in zahtevajte interno devet interno (telefonsko) številko devet; pog. zdaj se zdravi na interni na interni kliniki; obravnavati nekaj internega ♪
  6.      interiêr  -a tudi -ja m (ȇ) knjiž. notranjost, notranjščina (stavbe): oblikovati interier in eksterier hiše; gledališki interier z modernim avditorijem, hodniki in garderobami // notranja oprema: intimen, meščanski interier; interier dvorane je izrazito baročen ◊ film. posnetek, narejen v ateljeju; um. upodobitev dogajanja v zaprtem prostoru ♪
  7.      inventár  -ja m (ā) 1. premični predmeti, oprema, ki se uporablja pri opravljanju določene dejavnosti, zlasti podjetja ali ustanove: dopolniti, nadomestiti, popisati inventar; obraba inventarja / pisarniški, šolski inventar; drobni inventar potrošni predmeti // seznam teh predmetov: delati, narediti inventar; vpisati v inventar 2. knjiž., s prilastkom skupek stvari, ki sestavljajo zaokroženo enoto: pečo prištevajo v starejši oblačilni inventar; novo gradivo dobro dopolnjuje inventar pisateljeve korespondence // izrazna sredstva umetniškega ustvarjanja: pisateljev besedni inventar; skromen ljudski pesniški inventar ◊ agr. mrtvi orodje, stroji, živi inventar domače živali kmetijske enote, zlasti živina; ekon. amortizacija inventarja ♪
  8.      jámarski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na jamarje ali jamarstvo: jamarska ekspedicija, oprema / razstava s področja jamarskih raziskav / jamarska lestvica vrvna, žična lestev, ki se uporablja pri raziskovanju podzemeljskih jam ♪
  9.      jámborje  -a s (á) jambori in njihova oprema na ladji ali čolnu: od udarjanja valov se stresata trup in jamborje ♪
  10.      jeklárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na jeklarje ali jeklarstvo: jeklarska zaščitna oprema; jeklarsko posvetovanje / jeklarska industrija ♦ metal. jeklarski grodelj grodelj, namenjen predelavi v jeklo; jeklarska peč peč, v kateri se predeluje grodelj v jeklo ♪
  11.      kámp  tudi camp -a [druga oblika kámp in kêmp] m (ȃ; ȇ) urejen in opremljen prostor za športno taborjenje: biti, preživeti počitnice v kampu / avtomobilski kamp avtokamp; neskl. pril.: kamp oprema ♪
  12.      kapitálen 1 -lna -o prid. (ȃ) 1. ekon. ki predstavlja osnovo za razvoj gospodarstva: graditi kapitalne objekte / kapitalna graditev / kapitalna investicija investicija v stroje, naprave za proizvodnjo; kapitalna oprema stroji, naprave za proizvodnjo // publ. osnoven, temeljen: odnose med državama zastrupljajo kapitalna vprašanja 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji: družil se je s kapitalnimi izgubljenci; je kapitalna avša / napraviti kapitalno napako veliko, hudo 3. lov. ki ima glede na okolje nadpovprečno razvito rogovje, kožuh, čekane: kapitalni jelen, medved, merjasec / kapitalna trofeja ◊ jur. kapitalna kazen smrtna kazen; kapitalno hudodelstvo hudodelstvo, za katerega je predvidena smrtna kazen; obrt. kapitalni trak okrasni trak iz barvnega blaga na obeh koncih hrbta pri vezani knjigi kapitálno prisl.: kapitalno ga polomiti ♦ ekon. kapitalno intenzivne panoge panoge, pri katerih pride na zaposlenega razmeroma dosti kapitala ♪
  13.      komfórt  -a m (ọ̑) nav. ekspr. oprema, predmeti, ki omogočajo udobno bivanje: hotel, stanovanje z vsem komfortom // udobje, ugodje (ki ga taka oprema, predmeti nudijo): to je bilo življenje brez komforta ♪
  14.      komponibílen  -lna -o prid. (ȋ) knjiž. sestavljiv, zložljiv: izbrati komponibilne dele / komponibilne mere / komponibilna kuhinjska oprema ♪
  15.      kostúmen  -mna -o prid. (ȗ) zastar. kostumski: kostumna oprema / kostumni ples ♪
  16.      kostumêrski  -a -o prid. (ȇ) kostumografski: kostumerska oprema ♪
  17.      kostumografíja  -e ž (ȋ) 1. dejavnost, ki se ukvarja z delanjem osnutkov za kostume, kostumsko opremo: posvetiti se kostumografiji / oddelek za scenografijo in kostumografijo 2. knjiž., redko kostumi, kostumska oprema: razstava kostumografije ♪
  18.      kostumográfski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kostumografe ali kostumografijo: scenografska in kostumografska oprema / kostumografske kreacije ♪
  19.      kostúmski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na kostum: scenski in kostumski osnutki / kostumska delavnica; kostumska oprema ♪
  20.      krôven  -vna -o prid. (ō) 1. nanašajoč se na krov: belo pobarvani krovni deli ladje; krovna ograja / odpreti krovno lino 2. ki kaj pokriva, zapira: tank z močno krovno ploščo; krovno steklo akvarija ◊ anat. krovno tkivo plast celic na površini kože ali sluznice; povrhnjica; bot. krovni list list, ki pokriva cvet; krovna luska; krovno tkivo plast celic, ki pokriva nadzemne in podzemne dele rastline; navt. krovna oprema naprave za zasidranje ladje, spuščanje čolnov z nje ter nakladanje, razkladanje tovora; krovna služba služba pri vzdrževanju ladje, zlasti krovne opreme, in pri delih s tovorom; zool. krovno perje perje, ki pokriva odraslo ptico ♪
  21.      laboratórij  -a m (ọ́) prostor za znanstvene poskuse, raziskave, zlasti naravoslovne, tehniške: delati v laboratoriju; obratni laboratorij; oprema za laboratorij / bakteriološki, biokemijski, fizikalni laboratorij; diagnostični laboratorij / pog. ta laboratorij si je pridobil veliko slavo znanstveniki, raziskovalci v tem laboratoriju ♦ lingv. laboratorij za eksperimentalno fonetiko; šol. (šolski) laboratorij prostor na šoli za praktične vaje iz nekaterih predmetov, zlasti naravoslovnih // prostor za izdelavo preparatov, za delo s kemikalijami: fotografski laboratorij; laboratorij tovarne kozmetičnih pripomočkov ♪
  22.      laboratórijski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na laboratorij: laboratorijska oprema / laboratorijski izvidi, poskusi; laboratorijska analiza, preiskava / obvezne laboratorijske vaje študentov / pretežno laboratorijske znanosti / laboratorijski tehnik ♦ elektr. laboratorijski ampermeter; kem. laboratorijsko steklo steklo, odporno proti kemikalijam in temperaturnim spremembam; med. laboratorijska žival žival, ki se uporablja v laboratorijih za poskuse; poskusna žival laboratórijsko prisl.: laboratorijsko pregledati živilo; laboratorijsko pridobljena snov ♪
  23.      lekárniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na lekarno: lekarniški predpisi / lekarniška oprema / listi te rastline se uporabljajo za lekarniške namene / vodja lekarniške postaje / lekarniški poklic lekarnarski ♦ teh. lekarniška tehtnica tehtnica, ki omogoča zelo natančno tehtanje od 1 g do 1 kg ♪
  24.      líkoven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na umetnost oblikovanja in upodabljanja: likovni elementi; moderen likovni izraz; likovni svet japonskih grafikov; likovna kritika, kultura; velike likovne stvaritve / obiskovati likovni krožek na šoli; likovni pedagog; razstavljati v likovnem salonu; likovni umetnik / likovna oprema knjige / najboljša dela naše likovne umetnosti slikarstva, kiparstva, arhitekture ♦ šol. likovni pouk učni predmet, pri katerem se poučujejo osnove risanja, slikanja in oblikovanja líkovno prisl.: likovno upodobiti zgodovinski prizor ♪
  25.      lòv  lôva m (ȍ ó) 1. iskanje, zasledovanje divjadi z namenom, da se ustreli: vrniti se z lova; iti na lov; medvedji lov; lov za zabavo; lov in ribolov / divji lov brez predpisanega dovoljenja; lov na divjega petelina, srnjaka; lov s psi // prireditev s tem namenom: udeležiti se lova; prirejati velike love; povabiti koga na lov / biti na lovu s sokoli // športna in gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z lovljenjem in gojitvijo divjadi: pospeševati lov 2. navadno s prilastkom iskanje, zasledovanje živali zaradi koristi: polharji začenjajo z lovom zvečer / polšji lov; ribji lov ribolov; lov na rake; lov na limanice, z roko; oprema za podvodni lov // ekspr. iskanje, zasledovanje človeka z namenom odvzeti mu svobodo: policija je po dveh dneh lova prijela zločinca; lov na gangsterje 3. navadno s prilastkom kar se ulovi, nalovi: kakšen lov je bil danes; bogat lov; obilen ribji lov; lov enega dneva / ekspr. lov carinskih organov je bil dober 4. redko lovišče: imel je, ogledal si je svoj lov 5. ekspr., v zvezi z na, za veliko prizadevanje za dosego česa: lov na gostinske delavce; lov za bogastvom, srečo; lov za zaslužkom; to je bil čas lova za zlatom / šla je v mesto na lov za kakimi lepimi čevlji; ker zida hišo, je vedno na lovu za gradbenim materialom ● publ. lov na čarovnice fanatično preganjanje nasprotne ideologije in njenih pristašev ◊ etn. divji lov po ljudskem verovanju truma duhov prednikov, ki se podi v božičnem času po zraku; divja jaga; lov na glave pri primitivnih ljudstvih zbiranje človeških glav pri napadu na sovražna plemena, da bi bile za trofeje; lov. krožni lov skupni lov, zlasti na malo divjad, pri katerem lovci in gonjači obkrožijo določen del lovišča in se pomikajo proti središču kroga; mali ali nizki lov na manjšo ali zaradi načina lova manj pomembno divjad; veliki ali visoki lov na veliko ali zaradi načina lova pomembno divjad; lov na divjega petelina, srnjaka je odprt začel se je čas, ko je dovoljen lov na divjega petelina, srnjaka; lov na čakanje; lov na klic pri katerem se s posnemanjem živalskega glasu kliče divjad; lov v strelcih ali lov v črti skupni lov, zlasti na malo divjad, pri katerem se strelci in gonjači pomikajo naprej v ravni črti; šport. lov na lisico razvedrilno smučanje, pri katerem udeleženci zasledujejo in iščejo izurjenega smučarja, ki predstavlja lisico; radioamatersko tekmovanje, pri katerem se z radijskimi sprejemniki iščejo skrite radijske oddajne postaje ♪

   1 26 51 76 101 126  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA