Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
opni (663)
- božjerópnik -a m (ọ̑) rel. kdor naredi božji rop ♪
- čopníca -e ž (í) arhit. streha s čopom ♪
- dvoklópnik -a m (ọ̑) nav. mn., zool. majhni raki, katerih telo je v celoti pokrito z dvema bočnima lupinama, Ostracoda ♪
- dvónadstrópnica -e ž (ọ̑-ọ̑) dvonadstropna hiša: stanuje v neki stari dvonadstropnici ♪
- ênonadstrópnica -e ž (ē-ọ̑) enonadstropna hiša: ob cesti stoji vrsta enonadstropnic ♪
- hlôpniti -em dov. (ó ȏ) redko 1. hlastniti, čavsniti: pes je hlopnil po grižljaju; kokoš je hlopnila po živalci 2. ekspr. udariti, lopniti: hlopnil ga je po plečih ♪
- hôpniti -em dov. (ó ȏ) pog., ekspr. na hitro prijeti, zgrabiti: hopnil ga je za vrat // aretirati, zapreti: včeraj ga je policija hopnila ♪
- hrôpniti -em dov. (ó ȏ) dihniti s hropečim glasom: hropnil je in umrl ∙ ekspr. ti si me ovadil, je zamolklo hropnil hropeče rekel ♪
- izkopnína -e ž (ȋ) 1. mont. izkopani material: nakladati izkopnino v vozičke; količina izkopnine 2. zastar. izkopanina: srednjeveške izkopnine ♪
- klôpniti -em dov. (ó ȏ) nav. ekspr. dati glas kot pri udarcu po kovini, lesu: v kleti je klopnila past // udariti, butniti: s praznim vrčem jezno klopne ob mizo ♪
- konôpnica -e ž (ȏ) 1. zool. sivo rjavkasta divja raca z rumenim kljunom, Anas strepera: dolgorepka in konopnica 2. bot. gozdna rastlina z belimi, rumenkastimi, rdečimi cveti v grozdih, Dentaria: brstična konopnica ♪
- konopnína -e ž (ȋ) 1. konopljena slama: konopnina je bila popolnoma suha 2. tekst. konopljina: rjuhe iz konopnine ♪
- kopníca -e ž (í) redko zemeljska površina, na kateri je skopnel sneg; kopno: začele so se kazati kopnice ♪
- kopnína -e ž (ȋ) knjiž. 1. zemeljska površina, ki je ne pokriva morje; kopno: daleč na obzorju se je že videla kopnina; veter je vel z morja na kopnino 2. zemeljska površina, na kateri je skopnel sneg; kopno: grebene je pokrival sneg, po dolini pa se je že kazala kopnina ♪
- kopnínski -a -o prid. (ȋ) redko kopenski: kopninske živali ♪
- lôpniti -em dov. (ó ȏ) 1. ekspr. udariti, navadno s čim ploskim: lopniti konja po hrbtu; prijateljsko je lopnil znanca po rami; lopniti s knjigo po glavi; lopniti se z dlanjo po prsih // udariti sploh: molči, sicer te lopnem; pren. na sestanku so lopnili tudi po njem 2. ekspr. plosko pasti: lopniti na tla; lopnil je v sneg 3. žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: že spet je lopnil ● ekspr., redko ušla je od doma, je lopnil hitro rekel; ekspr. nekje so lopnila vrata se glasno zaprla; ekspr., redko kar takole lopne v hišo nepričakovano pride ♪
- nadstrópnica -e ž (ọ̑) redko nadstropna hiša: stanuje v nadstropnici ♪
- odklópnik -a m (ọ̑) elektr. priprava za prekinitev tokokroga pri zelo velikem toku ♪
- odstópnica -e ž (ọ̑) voj. pot, primerna za umik; umičnica: varovati odstopnico ♪
- odstópnik -a m (ọ̑) jur., navadno v zvezi odstopnik terjatve upnik, ki prenese svojo terjatev na drugo osebo ♪
- odstopnína -e ž (ȋ) jur. znesek, ki se plača za odstop od pogodbe: določiti odstopnino ♪
- oklópnica -e ž (ọ̑) voj. oklepna ladja: gradnja oklopnic ♪
- oklópnik -a m (ọ̑) oklepno vozilo: pehota je prišla z oklopniki ● poveljevati oklopnikom nekdaj kirasirjem ♪
- pólpriklópnik -a [u̯p] m (ọ̑-ọ̑) avt. vozilo brez lastnega pogona, ki se s sprednjim delom naslanja na vlečno vozilo: tovornjak s polpriklopnikom ♪
- postópnik -a m (ọ̑) jur. zakon ali zakonik o postopku: kazenski postopnik ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226