Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

onim (102)



  1.      akroním  -a m () lingv. ustaljena okrajšava večbesednih imen, navadno iz začetnih črk ali zlogov; kratica: pisava akronimov
  2.      anoním  -a m () knjiž. anonimen pisec: kdo je ta anonim, ni vedel // kar je sploh anonimno: med temi knjigami je tudi nekaj anonimov
  3.      anonímen  -mna -o prid. () 1. ki ni naveden z imenom, brezimen: anonimni pošiljatelj pisma / anonimni ljudski pesnik; ostal je anonimen // pri katerem avtor ni naveden: anonimni članek; anonimna ovadba; dobiti anonimno pismo / anketa je bila anonimna / anonimna ljudska arhitektura 2. redko ki nima (slavnega) imena: iz anonimnega igralca amaterja se je razvil v zrelega umetnika anonímno prisl.: anonimno priobčiti članek
  4.      anonímnež  -a m () ekspr. anonimen človek: uredništvo ne bo odgovarjalo anonimnežem
  5.      anonímnik  -a m () redko anonimen človek
  6.      anonímnost  -i ž () stanje anonimnega človeka, brezimnost: dopisnikova anonimnost / anonimnost ovadbe / popolna anonimnost ljudskih tvorcev / stopil je iz anonimnosti svojega vsakdanjega življenja
  7.      antoním  -a m () lingv. beseda z nasprotnim pomenom v odnosu do druge besede: antonim od bel je črn
  8.      antroponím  -a m () lingv. lastno ime človeka; osebno ime: toponimi in antroponimi
  9.      eponím  -a m () pri Asircih in starih Grkih najvišji uradnik, po katerem se imenuje leto, za katero je izvoljen: seznam eponimov
  10.      fitoním  -a m () lingv. ime rastline; rastlinsko ime: slovar fitonimov
  11.      hiponím  -a m () lingv. beseda v odnosu do besede, katera jo pojmovno, pomensko vsebuje: hrast je hiponim od besede drevo
  12.      homoním  -a m () lingv. beseda, ki ima enako zvočno ali pisno podobo kot druga beseda, a drugačen pomen, enakozvočnica
  13.      homonímen  -mna -o () pridevnik od homonim: homonimna raba besed
  14.      kumulonímbus  -a m, mn. kumulonímbi tudi kumulonímbusi () meteor. kopast oblak, v katerem nastaja nevihta, nevihtni oblak
  15.      metonímičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na metonimijo: metonimični pomen besede / metonimično izražanje metonímično prisl.: metonimično rabljena beseda
  16.      metonimíja  -e ž () lit. besedna figura, za katero je značilno poimenovanje določenega pojma z izrazom za kak drug, predmetno, količinsko povezan pojem: metafore, metonimije in druga pesniška sredstva / jezik tvori nove pomene tudi z metonimijami
  17.      mikrotoponím  -a m () lingv. ime njive, travnika, gozda: zapisovati mikrotoponime
  18.      paroním  -a m () lingv. beseda, besedna zveza, ki je pisno ali glasovno enaka ali podobna kaki drugi pomensko različni besedi, besedni zvezi: zamenjevati paronima opravičiti in upravičiti
  19.      psevdoním  -a m () ime, priimek, ki ga uporabljajo zlasti avtorji, pisatelji, da prikrijejo svoje pravo ime; izmišljeno ime, skrivno ime: pisatelj je uporabljal različne psevdonime; psevdonim Lovra Kuharja je Prežihov Voranc / objavljati članke, pesmi pod psevdonimom; skrivati se za psevdonimom
  20.      psevdonímen  -mna -o prid. () nanašajoč se na psevdonim: psevdonimni pesnik / anonimni in psevdonimni podlistki psevdonímno prisl.: psevdonimno objaviti knjigo
  21.      psevdonímnik  -a m () redko psevdonimni avtor, pisatelj: članek psevdonimnika
  22.      sinoním  -a m () lingv. beseda, ki ima (skoraj) enak pomen kot kaka druga beseda; sopomenka, soznačnica: tepsti, tolči, biti so sinonimi / delni sinonim; nadrejeni sinonimpubl. japonski izdelki so že kar sinonim za kvaliteto so zelo kvalitetni
  23.      sinonímen  -mna -o prid. () nanašajoč se na sinonim: sinonimni izrazi; sinonimna beseda / sinonimne razlage sinonímno prisl.: sinonimno razložiti
  24.      sinonímika  -e ž (í) lingv. sinonimni izrazi, sinonimi: bogastvo sinonimike // veda o sinonimih: ukvarjati se s sinonimiko
  25.      sinonímnost  -i ž () lingv. lastnost, značilnost sinonimnega: sinonimnost besede

1 26 51 76 101  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA