Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

one (76-100)



  1.      donebésen  -sna -o prid. (ẹ̑) ekspr. visok, kot bi segal do nebes: iz hiše so švignili pošastni donebesni plameni; v mestu so same visoke hiše in donebesni stolpi; donebesno gorovje // zelo glasen: slišati je bilo donebesne krike; donebesno vpitje / zavladalo je donebesno veselje zelo veliko
  2.      donébnik  -a m (ẹ̑) knjiž. nebotičnik: mesto s številnimi donebniki; stanoval je v dvajsetem nadstropju donebnika
  3.      donedáven  -vna -o prid. (á) publ. ki je bil, obstajal do pred kratkim: problem je obravnavan s stališča donedavnega sistema
  4.      donedávna  in do nedávna prisl. (ā) do pred kratkim: donedavna je bilo podjetje še močno
  5.      donênje  -a s (é) glagolnik od doneti: mogočno donenje orgel; slišati je bilo ubrano donenje zvonov / plaz je z votlim donenjem drsel v dolino
  6.      donések  -ska m (ẹ̑) 1. s čimer kdo k čemu prispeva, zlasti v znanosti, umetnosti: študija je tehten donesek k razumevanju pisateljevega dela; članek je zanimiv donesek za zgodovino slovenske kulture; Prešernov donesek v slovensko poezijo 2. zastar. denarna vsota ali kakšna stvar, ki se za kaj da, prispeva; prispevek: plačevati mesečni donesek; prostovoljni doneski
  7.      donêsti  -nêsem dov., donésel donêsla (é) 1. redko nehati nesti: nimamo več jajc, ker so kokoši donesle 2. zastar. donositi: če je krava bolna, ne bo donesla 3. zastar. prinesti: dekla mu je donesla vina / donesel mu je pozdrave / kupčija mu je donesla dobiček donesèn tudi donešèn -êna -o: ta rastlina ni domača, ampak je k nam donesena
  8.      donéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. dajati polne, nizke glasove: orgle, zvonovi donijo; zamolklo doneti / glas mu je votlo donel 2. doneč se širiti: preko polj doni vesela pesem; glas roga je donel s hriba v hrib / po hodniku so doneli trdi koraki 3. ekspr. biti zaznaven, slišen: iz njenega glasu je donel upor; iz besed je donelo sovraštvo / njen smeh je še vedno donel / njegove besede so ji neprestano donele na uho donèč -éča -e 1. deležnik od doneti: doneč zvon; zapel je s prijetno donečim glasom; srebrno doneč smeh 2. ekspr. vznesen, a vsebinsko prazen: visoko doneče besede, fraze
  9.      dragónec  -nca m (ọ̑) nekdaj vojak konjeniške enote: potrdili so ga k dragoncem; četa dragoncev; pije ko dragonec veliko, zelo
  10.      eksponenciálen  -lna -o prid. () mat. eksponenten: eksponencialno naraščanje / eksponencialna funkcija
  11.      eksponènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) 1. nav. slabš., navadno s prilastkom kdor dela po navodilih kake skupine, zlasti politične: fašistični eksponenti; eksponenti begunske vlade / glavni eksponent stranke predstavnik, pooblaščenec / eksponent kapitalizma; pren., publ. glavna oseba drame je eksponent družbenega protislovja 2. mat. število, ki izraža stopnjo potence ali korena: napisati eksponent; lihi eksponent / korenski eksponent; potenčni eksponent
  12.      eksponênten  in eksponénten -tna -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na eksponent 2: eksponentno večanje / eksponentna enačba enačba, v kateri nastopa neznanka v eksponentu; eksponentna funkcija funkcija, pri kateri nastopa neodvisna spremenljivka v eksponentu
  13.      epitetonéza  -e ž (ẹ̑) lit. raba epitetonov: njegovo izražanje temelji na epitetonezi in metaforiki / takšno ugotovitev potrjuje uporabljena epitetoneza epitetoni
  14.      falkonét  -a m (ẹ̑) nekdaj lahek top z gladko cevjo: streljanje s havbicami, možnarji in falkoneti
  15.      foném  -a m (ẹ̑) lingv. glas kot nosilec pomenskega razlikovanja: dve varianti istega fonema
  16.      fonémski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na fonem: fonemski sestav / fonemska varianta
  17.      fonétičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na fonetiko: fonetične posebnosti; fonetična stran jezika / fonetičen zapis; fonetični pravopis pravopis, ki se pri pisanju besed ozira predvsem na njihovo glasovno obliko fonétično prisl.: pisati imena fonetično
  18.      fonétik  -a m (ẹ́) lingv. strokovnjak za fonetiko
  19.      fonétika  -e ž (ẹ́) lingv. veda o tvorjenju in značilnostih glasov: eksperimentalna, fiziološka fonetika / laboratorij za fonetiko / izpit iz angleške fonetike angleškega glasoslovja
  20.      gluhoném  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) gluh in nem: gluhonemi otroci; gluhonem od rojstva gluhonémi -a -o sam.: zavod za gluhoneme
  21.      gluhonémec  -mca m (ẹ̑) knjiž., redko gluhonem človek: gluhonemca sta se pogovarjala z rokami
  22.      gluhonémka  -e ž (ẹ̑) knjiž., redko gluhonema ženska: gluhonemke so naučili pisati in brati
  23.      gluhonémnica  -e ž (ẹ̑) zavod za gluhoneme: dali so ga v gluhonemnico
  24.      gluhonémost  -i ž (ẹ̄) stanje gluhonemega človeka: slepota in gluhonemost
  25.      indonézijski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na Indonezijce ali Indonezijo: indonezijski jeziki / indonezijski otoki

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA