Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

one (38-62)


  1.      onesposobítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od onesposobiti: onesposobitev človeka za delo, življenje ♪
  2.      onesposóbiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) narediti, povzročiti, da kdo ne more opravljati določenega dela, dejavnosti: poškodba ga je za nekaj časa popolnoma onesposobila; onesposobiti človeka za delo, gibanje; onesposobiti sovražnika za boj / publ. gverilci so onesposobili dva tisoč vojakov // publ. povzročiti, da kaj ne more opravljati svoje funkcije: partizani so onesposobili železniško progo; onesposobiti hiše za bivanje; plazovi so onesposobili cestišče za vožnjo onesposóbljen -a -o: onesposobljen za delo, življenje; onesposobljena ladja ♪
  3.      onesposóbljenje  -a s (ọ̑) glagolnik od onesposobiti: onesposobljenje človeka za delo / onesposobljenje prometa ♪
  4.      onesposóbljenost  -i ž (ọ̑) lastnost onesposobljenega človeka: delavčeva onesposobljenost za delo / onesposobljenost železniške proge ♪
  5.      onesrečeváti  -újem nedov. (á ȗ) delati, povzročati, da je kdo nesrečen: žal mu je, da mora onesrečevati ljudi; s svojim ravnanjem onesrečuje dekle ♪
  6.      onesréčiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) narediti, povzročiti, da postane kdo nesrečen: onesrečiti človeka; to ni mož zate, onesrečil te bo za vse življenje; s svojim dejanjem jih je onesrečil ♪
  7.      onestep  -a [váns-] m (ȃ) družabni ples v dvočetrtinskem taktu, po izvoru iz Severne Amerike: plesati onestep // skladba za ta ples ♪
  8.      onesvéstiti se  -im se dov. (ẹ̄ ẹ̑) omedleti: bolnik se je onesvestil; onesvestiti se od bolečin onesvéščen -a -o: onesveščen človek; onesveščen od utrujenosti; sam.: onesveščenega so odnesli v hišo ♪
  9.      onesvéščati se  -am se nedov. (ẹ́) omedlevati: bolnica se onesvešča; pogosto se onesveščati ♪
  10.      onesvéščenec  -nca m (ẹ̑) kdor omedli: pomagati onesveščencu; odpeljati onesveščenca k zdravniku ♪
  11.      onesvéščenka  -e ž (ẹ̑) ženska, ki omedli: pomagati onesveščenki ♪
  12.      abonènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kdor se vnaprej naroči na kaj; naročnik, naplačnik: biti abonent; abonenti imajo popust; sprejemati abonente; menza ima veliko abonentov ♦ gled. abonent reda B ♪
  13.      abonêntka  in abonéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od abonent ♪
  14.      abonêntski  in abonéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na abonente: abonentska gledališka publika; abonentsko kosilo / abonentski koncert abonmajski ♪
  15.      aragónec  -nca m (ọ̑) min. aragonit ♪
  16.      bajonét  -a m (ẹ̑) vojaško bodalo: prebosti z bajonetom; bajoneti na puškah so se zabliskali; vojaki z nasajenimi bajoneti; pren. Na njenih [bivše jugoslovanske armade] bajonetih je slonela protiljudska stavba stare Jugoslavije (B. Kidrič) ♪
  17.      bajonéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na bajonet: bajonetna nožnica / bajonetni napad ♦ elektr. bajonetni okov okov za žarnice brez navojnega vznožka ♪
  18.      balonét  -a m (ẹ̑) aer. z lahkim plinom napolnjen manjši balon v notranjosti večjega ♪
  19.      baronésa  -e ž (ẹ̑) baronova hči: baronesa iz bližnjega gradu ♪
  20.      baronét  -a m (ẹ̑) v Angliji plemič, za stopnjo nižji od barona ♪
  21.      betonêr  -ja m (ȇ) delavec, ki betonira: betonerji in železokrivci; tečaj za kvalificirane betonerje ♪
  22.      betonêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na betonerje: betonerska brigada / betonerska dela ♪
  23.      bodonéža  -e ž (ẹ̑) nar. bodeča rastlina, katere cveti se v vlažnem vremenu zapirajo; bodeča neža ♪
  24.      bónec  -nca m (ọ̑) 1. v budističnem okolju menih: bonec zažiga kadilo 2. slabš., redko vplivna oseba stranke: nacistični bonci ♪
  25.      brbónec  -nca m (ọ̑) redko izpuščaj, mozolj: brbonec na ustnici ♪

   1 13 38 63 88 113 138 163 188 213  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA