Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

one (201-225)


  1.      psíhonevróza  -e ž (ȋ-ọ̑) med. nevroza: zdraviti psihonevrozo ♪
  2.      rajónec  -nca m (ọ̑) med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 družbenopolitični delavec v rajonu: k njim so večkrat prihajali rajonci ♪
  3.      razdonéti  -ím dov. (ẹ́ í) zastar. izzveneti: ko je razdonel zadnji akord, so prižgali luči ♪
  4.      razgonétiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. razrešiti, doumeti: razgonetiti bistvo problema; razgonetiti uganko / šele zdravnik je razgonetil njegovo smrt ugotovil vzroke smrti ♪
  5.      razonegáviti  -im dov. (á ȃ) ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža dejanje, ki je znano, a se noče, ne more imenovati: razonegaviti komu načrt; vse se je razonegavilo / ta človek je vedno tako mrk, vojska ga je vsega razonegavila ♪
  6.      recepcionêr  -ja m (ȇ) publ. receptor: hotelski recepcioner ♪
  7.      rezonêr  -ja m (ȇ) 1. lit. oseba, ki izraža avtorjeve poglede: glavni junak nas ne prepriča, učinkuje kot nekakšen rezoner 2. knjiž. kdor razmišlja, razglablja: bil je rezoner, poln idealov; suhoparen rezoner ♪
  8.      rezonêrski  -a -o prid. (ȇ) knjiž. razmišljajoč, razglabljajoč: rezonerski človek / rezonerska književnost ♪
  9.      rónek  -nka m (ọ̑) nar. zahodno strmina, breg: spuščati se po ronku v dolino ♪
  10.      salmonéla  -e ž (ẹ̑) biol. črevesna bakterija, ki povzroča tifus, paratifus, črevesni katar: salmonele in stafilokoki ♪
  11.      sámonegácija  -e ž (ȃ-á) filoz., po Heglu negacija pojava, ki jo povzroči pojav sam: samonegacija humanizma ♪
  12.      sámonémški  -a -o prid. (ȃ-ẹ́) zastar. ki je samo v nemškem jeziku: napisi so bili samonemški / samonemške šole ♪
  13.      sévernonémški  -a -o prid. (ẹ̄-ẹ́) nanašajoč se na severni del Nemčije: severnonemška mesta ♪
  14.      sezónec  -nca m (ọ̑) pog. sezonski delavec: zaposliti sezonce; sezonci in izseljenci ♪
  15.      simplóneksprés  in Simplóneksprés in simplón eksprés in Simplón eksprés -a m (ọ̑-ẹ̑) ekspresni vlak, ki vozi skozi simplonski predor iz Pariza v Beograd: peljati se, potovati s simplonekspresom ♪
  16.      slonéti  -ím nedov. (ẹ́ í) navadno s prislovnim določilom 1. biti v poševnem, nagnjenem položaju, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj: sloneti na ograji, podboju; slonela je na okenski polici in gledala na ulico; sloneti ob drevesu, zidu; negibno sloneti / lestev sloni ob deblu; v kotu sloni puška / njegova roka je slonela na dekletovi rami / bolnik sloni na divanu, v naslanjaču sedi naslonjen; speči otrok sloni na materini roki 2. biti v takem položaju, da se z dotikajočim se delom teža prenaša na kaj: ostrešje sloni na nosilcih; balkon sloni na stebrih 3. nav. ekspr. biti v prostorsko neposrednem stiku s čim: hiša je z zadnjo stranjo slonela na pobočju / vas sloni v rebri 4. ekspr. biti, nahajati se: že spet sloni pri sosedi; kar naprej sloni v gostilni 5. navadno v zvezi z na imeti kaj za osnovo, izhodišče: državna ureditev sloni na demokraciji; predavanje sloni na novih podatkih; vse delo sloni na laboratorijskih raziskavah / publ. zaupanje delavcev vanj sloni na njegovem delu; ekspr. njun zakon sloni na laži odnosi v njunem zakonu niso pristni, iskreni ● ekspr. kaj pa sloniš, delaj lenariš; publ. vsa odgovornost sloni na nas mi smo za vse odgovorni; ekspr. vsa skrb sloni na materinih ramah za vse mora skrbeti mati; ekspr. dolgo je slonel nad knjigo jo bral, študiral sloné star.: ob oknu slone, je poslušala petje slonèč -éča -e: sloneč ob vežnih vratih, je gledal sprevod; objaviti na statistiki sloneče podatke; biti v slonečem položaju ♪
  17.      sluhonémost  -i ž (ẹ̄) knjiž. nemost brez gluhosti: sluhonemost otroka ♪
  18.      sonét  -a m, im. mn. stil. sonétje (ẹ̑) lit. pesem iz štirinajstih verzov, navadno enajstercev, v dveh štirivrstičnih in dveh trivrstičnih kiticah: pesniti, pisati sonete; v sonetu izpovedati ljubezen, spoznanje; ciklus sonetov / angleški ali elizabetinski sonet v treh štirivrstičnih in eni dvovrstični kitici; glavni ali mojstrski sonet magistrale ♪
  19.      sonéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sonet: sonetna oblika, zgradba / sonetni ciklus; sonetni venec skupina petnajstih sonetov, katerih vsak se začenja z zadnjim verzom predhodnega soneta, petnajsti sonet pa je sestavljen iz teh verzov ♪
  20.      sonetíst  -a m (ȋ) lit. pesnik sonetov: moderni, renesančni sonetisti ♪
  21.      sponêsti  -nêsem dov., sponésel sponêsla; sponesèn tudi sponešèn (é) raba peša očitati: ob priliki mu bo spet sponesel, kar mu je dal / sponesla mu je, da je grob sponêsti se zastar. uspeti: cepljenje trte se je sponeslo; to se mi ni sponeslo / krompir se je letos sponesel je dobro obrodil ♪
  22.      srédnjevisôkonémški  -a -o prid. (ẹ̑-ō-ẹ́) lingv. ki sloni na osrednjih in južnih nemških narečjih od 11. do 16. stoletja: srednjevisokonemški jezik ♪
  23.      stáronémški  -a -o prid. (ȃ-ẹ́) nanašajoč se na Nemce do reformacije: staronemški jezik ♦ um. staronemški slog umetnostni slog v 19. stoletju, ki posnema slog nemške renesanse ♪
  24.      stárovisôkonémški  -a -o prid. (ȃ-ō-ẹ́) lingv. ki sloni na osrednjih in južnih nemških narečjih od 8. do 11. stoletja: starovisokonemški jezik / starovisokonemška pisava ♪
  25.      stávčnofonétičen  -čna -o prid. (ȃ-ẹ́) nanašajoč se na stavčno fonetiko: raziskovati stavčnofonetične pojave ♪

   76 101 126 151 176 201 226 251 276 301  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA