Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

one (138-162)


  1.      oponènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) knjiž. nasprotnik, zlasti v razpravljanju: odgovoriti oponentu na njegovo vprašanje / bojevati se proti ideološkim oponentom ♪
  2.      oponêsti  -nêsem dov., oponésel oponêsla; oponesèn tudi oponešèn (é) 1. reči tako, kot je rekel kdo drug, navadno z namenom smešiti, žaliti ga: seveda, seveda, jo je oponesel z visokim glasom 2. raba peša očitati: marsikaj mu je oponesel; oponesli so mu, da se je prevzel; oponesel jim je, kako malo vedo o stvari; dolgo te ni bilo domov, mu je oponesla / oponesel mu je denar; ekspr. vsak kozarček mu oponese ♪
  3.      petokolónec  -nca m (ọ̑) ekspr., pred drugo svetovno vojno pripadnik pete kolone: postal je petokolonec in izdajalec; boj proti petokoloncem ♪
  4.      polonéza  -e ž (ẹ̑) počasnejši, slovesen poljski ples v tričetrtinskem taktu: kot prvi ples so plesali polonezo // glasba za ta ples: igrati polonezo / Chopinove poloneze ♪
  5.      ponečéditi  -im dov. (ẹ́ ẹ̄) raba peša umazati, ponesnažiti: ponečediti tla // z iztrebljanjem umazati: golobi so mu ponečedili obleko ponečéditi se iztrebiti se: bolnik se je ponečedil; ponečediti se v hlače ponečéden in ponečéjen -a -o: od muh ponečedena izložba ♪
  6.      ponečéjati  -am nedov. (ẹ́) raba peša mazati, onesnaževati: ponečejati tla z blatnimi čevlji ponečéjati se iztrebljati se: bolnik se ponečeja v posteljo ♪
  7.      ponedéljek  -jka m (ẹ̑) prvi dan v tednu: danes je ponedeljek; sestanek bo v ponedeljek, 18. marca / pevske vaje so imeli ob ponedeljkih; izpit je imel zadnji ponedeljek v mesecu ∙ ekspr. mačkast, mačkov ponedeljek ponedeljek, ko se kdo slabo počuti, je slabo razpoložen, navadno po nezmernem uživanju alkohola; žarg. plavi ponedeljek ponedeljek, ko delavec neupravičeno izostane z dela ♪
  8.      ponedéljkar  -ja m (ẹ̑) žarg. človek, ki ob ponedeljkih neupravičeno izostaja z dela: ponedeljkarji zelo ovirajo napredek proizvodnje ♪
  9.      ponedéljkarski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ponedeljkarje: ponedeljkarsko ravnanje, razpoloženje ♪
  10.      ponedéljkov  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ponedeljek: najbolj dolgočasni so se ji zdeli ponedeljkovi večeri; ponedeljkove kopeli / na ponedeljkovem občnem zboru so sklenili mnogo pomembnih stvari ∙ ekspr. danes sem ves ponedeljkov se slabo počutim, sem slabo razpoložen ♪
  11.      ponedeljkováti  -újem nedov. (á ȗ) žarg. 1. neupravičeno izostajati z dela, navadno ob ponedeljkih: v službi ga niso marali, ker je ponedeljkoval 2. slabo se počutiti, biti slabo razpoložen, navadno po nezmernem uživanju alkohola: nasproti mu je prišel človek, ki se mu je poznalo, da ponedeljkuje ♪
  12.      ponedéljski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ponedeljek: ponedeljska izdaja časopisa / ponedeljsko razpoloženje ∙ ekspr. bil je ves ponedeljski slabo se je počutil, bil je slabo razpoložen ♪
  13.      ponéhati  -am dov. (ẹ̑) 1. izraža konec obstajanja: vročina zunaj je ponehala / bolečine so ponehale 2. star. nehati, prenehati: ponehati plačevati / žal je ta navada ponehala ● star. niti za novčič ni ponehal ni popustil ♪
  14.      ponehávati  -am nedov. (ȃ) 1. izraža približevanje koncu obstajanja: dež je ponehaval; vročina ponehava / bolečine ponehavajo / takrat je pomen njegove igre že ponehaval 2. star. nehavati, prenehavati: počasi je ponehavala jokati ♪
  15.      ponehováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. izraža približevanje koncu obstajanja: dež ponehuje / bolečina ponehuje / raba teh izrazov ponehuje se manjša 2. star. nehovati, prenehovati: vedno bolj je ponehoval misliti nase ♪
  16.      poneizmériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. zelo povečati: njeno pismo mu je poneizmerilo bolečino ♪
  17.      ponekjé  prisl. (ẹ̄) knjiž., redko ponekod: markacije so ponekje že komaj vidne ♪
  18.      ponekód  prisl. (ọ̄) na nekaterih mestih, po nekaterih krajih: ponekod že presajajo tkivo s človeka na človeka; sneg se udira ponekod do kolen / ponekod imajo v tovarnah samo dnevno delo ♪
  19.      ponemáriti  -im dov. (á ȃ) ekspr. z iztrebljanjem umazati: v kotu je ležala steklenička, ki so jo muhe ponemarile ponemáriti se iztrebiti se: otrok se je ponemaril v hlače ♪
  20.      ponémčenec  -nca m (ẹ̑) kdor je ponemčen: Nemci in ponemčenci ♪
  21.      ponémčenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od ponemčiti: načrt za ponemčenje koroških Slovencev ♪
  22.      ponemčeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor ponemčuje: ponemčevalci koroških Slovencev ♪
  23.      ponemčeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ponemčevanje: ponemčevalne metode / ponemčevalna organizacija ♪
  24.      ponemčeválnica  -e ž (ȃ) ekspr. ustanova, navadno šola, ki pospešuje ponemčevanje: osnovne šole so bile prave ponemčevalnice ♪
  25.      ponemčevánje  -a s (ȃ) glagolnik od ponemčevati: odpor proti naraščajočemu ponemčevanju ♪

   13 38 63 88 113 138 163 188 213 238  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA