Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ondi (35)



  1.      ôndi  in óndi prisl. (; ọ̑) star. tam: splazil se je na svinjak, da bi ondi prenočil / od ondi se je videlo morje
  2.      ôndile  in óndile prisl. (; ọ̑) star. tamle: ondile so včeraj pokopali ženico
  3.      aircondition  in air-condition -a [êrkondíšǝn -šna] m (-) žarg. klimatska naprava: avtobus, opremljen z airconditionom
  4.      arondírati  -am dov. in nedov. () zaokrožiti zemljišča v enoten kompleks z vključitvijo drugih parcel: arondirati zadružne njive arondíran -a -o: obdelava arondiranega polja
  5.      blondín  -a m () knjiž. blondinec, plavolasec: visok in lep blondin
  6.      blondínec  -nca m () kdor ima svetle lase, plavolasec: kodrolas blondinec
  7.      blondínka  -e ž () ženska, ki ima svetle lase, plavolaska: izrazita blondinka z modrimi očmi
  8.      dóndica  -e ž (ọ̑) manjšalnica od donda
  9.      girondist  gl. žirondist
  10.      kondícija  -e ž (í) stanje pripravljenosti organizma na napore, zlasti telesne; zdržljivost, zmogljivost: nogometaši morajo imeti kondicijo; gostujoče moštvo se je izkazalo z izredno kondicijo / z vztrajnim treningom si je pridobil kondicijo / trenutno je v odlični kondiciji formi / ekspr. ta pa ima kondicijo dobro kondicijo // ekspr., navadno s prilastkom stanje, razpoloženje sploh: prizadevanja za boljšo zdravstveno kondicijo občanov / fizična, psihična kondicija
  11.      kondícijski  in kondicíjski -a -o prid. (í; ) nanašajoč se na kondicijo: kondicijski tek, trening; organizirali so redno kondicijsko telovadbo / kondicijsko pripravljenost tekmovalcev so preveč zanemarili kondícijsko in kondicíjsko prisl.: zmagovita ekipa je bila tehnično in kondicijsko odlično pripravljena
  12.      kondicionál  -a m () lingv. pogojni naklon: stavek je v kondicionalu // glagolska oblika za izražanje tega naklona; pogojnik: uporabljati kondicional
  13.      kondicionálen  -lna -o prid. () knjiž., redko pogojen: kondicionalni dogovor ♦ lingv. kondicionalni stavek pogojni stavek
  14.      kondicionírati  -am nedov. in dov. () knjiž. uravnavati temperaturo, vlažnost in menjavanje zraka v zaprtem prostoru; klimatizirati: kondicionirati dvorano ◊ les. kondicionirati les umetno uravnavati vlažnost lesa; tekst. kondicionirati vlakna ugotavljati vlažnost vlaken kondicioníran -a -o: kondicioniran zrak; kondicionirano skladišče
  15.      korespondírati  -am nedov. () 1. vzdrževati medsebojne pismene stike; dopisovati si: prijatelj, s katerim je korespondiral, je umrl; redno korespondirata 2. publ. tvoriti zvezo, povezavo: zelena oaza bo spretno korespondirala med starim in novim delom mesta 3. knjiž. ujemati se, skladati se: četrti cikel pesmi korespondira s prvim / dramatika korespondira temu času
  16.      pondírek  -rka m () zool. ponirek: pondirki so se živahno potapljali in lovili ribe
  17.      sondíranje  -a s () glagolnik od sondirati: a) s sondiranjem ugotavljati toploto vode na jezerskem dnu; sondiranje zemljišča; sondiranje z najmodernejšimi napravami / sondiranje rane, želodca b) sondiranje tržišča; po nekaj mesecih sondiranja so diplomati ugotovili, da za sporazum dobro kaže / psihološka, statistična sondiranja; sondiranje javnega mnenja ◊ geol. seizmično sondiranje raziskovanje zemeljskih plasti z merjenjem potresnih valov, povzročenih z eksplozijo
  18.      sondírati  -am nedov. in dov. () 1. s sondo raziskovati, meriti: sondirati morsko dno, visoke plasti ozračja // med. s sondo preiskovati ali zdraviti: sondirati rano, želodec 2. publ. ugotavljati, raziskovati kako mišljenje, stanje a) pred določenim dejanjem, odločitvijo: previdno so sondirali, kaj lahko zahtevajo; sondiral je teren in ugotovil pripravljenost za pogajanja b) na osnovi raziskave, spraševanja manjše, vzorčne skupine: sondirati javno mnenje ◊ alp. reševalci sondirajo plaz; arheol. sondirati keltsko najdišče
  19.      žirondíst  -a m () zgod., v francoski revoluciji in prva leta po njej pripadnik žironde ali pristaš njene politike: žirondisti in jakobinci
  20.      bledopólt  -a -o [t] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima bledo polt: bledopolta blondinka
  21.      brinétka  -e ž (ẹ̑) ženska, ki ima rjave lase, rjavolaska: ena je blondinka, druga brinetka
  22.      fízičen  -čna -o prid. (í) 1. nanašajoč se na človeški organizem, telesen: fizični napor mu škodi; imeti dobro fizično kondicijo; njegove fizične potrebe so majhne; fizična zmogljivost, zrelost / ekspr. do tistega človeka je čutila nepremagljiv fizičen odpor; ob tem je začutil prav fizično bolečino / biti fizični delavec; fizično delo / evfem. fizično obračunavanje pretep, tepež / redko fizična ljubezen čutna, spolna / fizični dražljaj // nanašajoč se na življenje, obstoj ljudi: podjarmljenemu ljudstvu je grozila nevarnost fizičnega iztrebljenja 2. stvaren, predmeten: fizični obseg proizvodnje; fizični produkt; fizični svet 3. redko fizikalen: fizično telo / fizični zvezek ◊ geogr. fizična geografija geografija, ki obravnava naravne zakonitosti na zemlji; fizična karta karta, ki prikazuje naravne oblike zemeljskega površja; jur. fizična oseba človek kot nosilec pravic in obveznosti; šport. fizična kultura telesna kultura fízično prisl.: fizično delati; tega fizično ne zdržim; fizično prizadet človek ∙ večkrat se je koga fizično lotil ga je pretepel, udaril
  23.      formírati  -am nedov. in dov. () 1. dajati čemu določeno obliko; oblikovati: formirati glavo kipa / cene v gostinstvu je treba formirati na osnovi ekonomsko utemeljenih kalkulacij 2. dajati čemu bistvene značilnosti: formirati demokratične družbene odnose; v tem času se je formirala država; formirati se kot narod / denarni fondi se formirajo iz raznih virov nastajajo, se ustvarjajo 3. sestavljati skupino za določene naloge: formirati odbor za proslavo; formirati vojaško enoto / odred se je formiral iz prostovoljcev 4. z vzgojo povzročati pozitiven razvoj osebnosti: šola formira mlade ljudi / formirati človekovo osebnost / strokovne šole formirajo predvsem strokovnjake formíran -a -o: formiran član naše družbe; tu je bil formiran glavni štab; prosto formirana cena
  24.      jakobínec  -nca m () 1. zgod., v francoski revoluciji in prva leta po njej pripadnik nižje buržoazije, ki je vzela oblast žirondistom, ali pristaš njene politike: vlada jakobincev; jakobinci in žirondisti 2. ekspr. ekstremni revolucionar, radikalec: mladine so se polastili jakobinci in heretiki
  25.      komasírati  -am dov. in nedov. () združiti zemljišča vseh posestnikov na določenem področju v enoten kompleks: zemljo so zaradi lažje obdelave komasirali in arondirali

1 26  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA