Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ona (527-551)



  1.      svetóvnonazórski  -a -o prid. (ọ̄-ọ̑) nanašajoč se na svetovni nazor: svetovnonazorska opredelitev, pripadnost; svetovnonazorske razlike; to je svetovnonazorsko vprašanje / boj je bil političen, ne svetovnonazorski svetóvnonazórsko prisl.: svetovnonazorsko opredeljen pesnik
  2.      šablóna  -e ž (ọ̑) 1. priprava, ki omogoča večkratno izdelovanje predmeta, stvari z natančnim posnemanjem vzorca: izdelati šablono; odrezati šipo po šabloni; lesena šablona / pleskarska šablona; šablona za pisanje 2. nav. ekspr. ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika česa; obrazec, vzorec: izogibati se šablonam / pri razčlenjevanju dela je bilo čutiti šablono; teorija ustreza splošnim šablonam / zasliševanja so potekala po šabloni; ta roman je pisan po šabloni
  3.      šablónar  -ja m (ọ̑) 1. delavec, ki dela s šablono: zaposlen je kot šablonar 2. publ. kdor se natančno, togo drži ustaljenih oblik česa: iz teh izkušenj bi se lahko tudi šablonarji kaj naučili
  4.      šampionát  -a m () publ. športno tekmovanje za naslov prvaka; prvenstvo: udeležiti se šampionata; šahovski šampionat; začetek šampionata / državni šampionat ∙ publ. odvzeti komu šampionat naslov prvaka
  5.      šifónast  -a -o prid. (ọ̑) ki je iz šifona: šifonasto perilo
  6.      špijonáža  -e ž () vohunstvo: odkriti špijonažo; bil je aretiran in obsojen zaradi špijonaže / biti v službi nemške, sovražnikove špijonaže / gospodarska, industrijska špijonaža; vojaška špijonaža
  7.      špijonážen  -žna -o prid. () vohunski: špijonažna dejavnost / špijonažna skupina / odkriti špijonažno mrežo
  8.      štíridimenzionálen  -lna -o prid. (-) ki ima štiri dimenzije, razsežnosti: prostor in čas predstavljata štiridimenzionalen svet
  9.      tamponáda  -e ž () med. zapolnitev s tamponom, tamponi, da se zaustavi krvavitev, odstrani tekočina: tamponada nosu, rane
  10.      telefonáda  -e ž () ekspr. telefonski pogovor, telefoniranje, zlasti dolgo: zaman so bile vse njegove telefonade
  11.      telefonáriti  -im nedov.) ekspr. večkrat, pogosto telefonirati: kar naprej mu telefonari
  12.      tetragonálen  -lna -o prid. () geom. ki ima štiri kote, stranice ali stranske ploskve; štiristran, štirikoten: tetragonalna prizma ◊ min. kristali v tetragonalnem sistemu v sistemu s tremi med seboj pravokotnimi osmi, od katerih je ena navpična in različno dolga od drugih dveh, ki sta enako dolgi in vodoravni
  13.      tóna  -e ž (ọ̑) utežna mera, 1.000 kg: tri tone [3 t] premoga / tovor tehta štiri tone / ekspr. imeti (na) tone zalog zelo velikonavt. brutoregistrska tona enota za merjenje (vse) ladijske prostornine, 2,8 m3; netoregistrska tona enota za merjenje ladijske prostornine za tovor in potnike, 2,8 m3; registrska tona enota za merjenje ladijske prostornine, 2,8 m3; teh. metrska tona utežna mera, 1.000 kg
  14.      tonácija  -e ž (á) knjiž. rahla obarvanost v določenem (barvnem) tonu: prevladuje svetla tonacija zgradb
  15.      tonálen  -lna -o prid. () muz. melodično in harmonsko urejen na osnovi določene tonalitete: tonalna skladba / tonalni sistem tonálno prisl.: tonalno skladati
  16.      tonalít  -a m () petr. globočnina, sestavljena iz plagioklaza, kremena in rogovače ali biotita: lomiti tonalit; pohorski tonalit
  17.      tonalíten  -tna -o prid. () nanašajoč se na tonalit: gozd na tonalitni podlagi / tlakovati vežo s tonalitnimi kockami
  18.      tonalitéta  -e ž (ẹ̑) muz. hierarhična povezanost tonov in akordov s toniko: tonaliteta skladbe / skladba je v C-durovi tonaliteti; osnovna tonaliteta je h-mol
  19.      tonálnost  -i ž () 1. muz. melodična in harmonska urejenost na osnovi določene tonalitete: v njegovih skladbah se prepletata tonalnost in atonalnost 2. um. lastnost, značilnost, določena z (barvnimi) toni: tonalnost slike; barvno polnost nadomešča siva tonalnost ● knjiž. ponavljanje teh besed daje pesmi čustveno tonalnost obarvanost
  20.      tonáža  -e ž () navt. ladijska prostornina, merjena v registrskih tonah: ladja z veliko tonažo / ladijska tonaža ∙ publ. država ima že precejšnjo tonažo precej veliko ladjevje
  21.      tradicionálen  -lna -o prid. () 1. ki upošteva, goji tradicijo: tradicionalni kmetje; nekateri ljudje so zelo tradicionalni / tradicionalno življenje // ki spada v tradicijo kake skupnosti: krašenje jajc s tradicionalnimi motivi; postreči s tradicionalnimi jedmi; tradicionalna oblačila 2. ki vsebuje, kar se je uveljavilo, doseglo na področju kake dejavnosti med njenim daljšim obstajanjem: tradicionalna kitajska medicina; tradicionalna morala, vernost, vzgoja; tradicionalno gledališče, pripovedništvo // ki je že dolgo uveljavljen, že dolgo obstaja: tradicionalni poklici, prazniki; tradicionalne metode; tradicionalne prijateljske vezi med sosednjima državama / tradicionalna prireditev ki se že dolgo prireja ob določenem času, na določenem kraju; tradicionalno srečanje tradicionálno prisl.: tradicionalno gostoljubni vinogradniki; tradicionalno usmerjen pesnik
  22.      tradicionalíst  -a m () kdor vztraja pri starem, uveljavljenem načinu na kakem področju dejavnosti, življenja: upirati se tradicionalistom; tradicionalisti v umetnosti; režiser tradicionalist; tradicionalisti in modernisti
  23.      tradicionalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na tradicionaliste ali tradicionalizem: tradicionalistično pojmovanje / redko tradicionalistična morala tradicionalna
  24.      tradicionalízem  -zma m () vztrajanje pri starem, uveljavljenem načinu na kakem področju dejavnosti, življenja: očitati komu tradicionalizem; tradicionalizem v gledališču, telesni kulturi, slikarstvu / podeželski tradicionalizem
  25.      tradicionálnost  -i ž () lastnost, značilnost tradicionalnega: tradicionalnost literature / redko pretrgati s tradicionalnostjo svoje dežele tradicijo

   402 427 452 477 502 527 552 577 602 627  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA