Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ona (351-375)



  1.      persóna gráta  persóne gráte ž (ọ̑-) knjiž. oseba, ki ji je naklonjena visoka, vplivna oseba: on je persona grata pri poveljniku // vplivna, pomembna oseba: postal je persona grata
  2.      personál  -a m () pog., navadno s prilastkom delavci, zaposleni v določeni delovni enoti, organizaciji; osebje: bolnica nima dovolj personala / gostinski personal
  3.      personála  -e ž () pog. personalni oddelek: dela v personali / šef personale
  4.      personálec  -lca m () žarg. kdor skrbi za nameščanje, razvrščanje delavcev; referent za osebje: oddati prošnjo personalcu
  5.      personálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na zaposlene v določeni delovni organizaciji: velike personalne spremembe; reševanje personalnih zadev / personalni oddelek oddelek v delovni organizaciji, ki skrbi za nameščanje, razvrščanje delavcev / personalna referentka ◊ adm. personalna mapa mapa, v kateri ima vsak zaposleni v delovni organizaciji vse dokumente o svojem delovnem razmerju; jur. personalna unija v monarhističnih državah zveza dveh ali več samostojnih držav s skupnim vladarjem; sam.: pog. odšel je k personalnemu
  6.      personálije  -lij ž mn.) knjiž. osebni podatki: vpisati učenčeve personalije
  7.      personalíst  -a m () filoz. predstavnik personalizma: francoski personalisti
  8.      personalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na personaliste ali personalizem: personalistični nazori
  9.      personalízem  -zma m () filoz. idealistična filozofska smer, po kateri je osebnost duhovno bistvo resničnosti: poznavalec personalizma / angleški, francoski personalizem
  10.      personálka  -e ž () žarg. personalna referentka: personalka v veliki delovni organizaciji
  11.      peršóna  -e ž (ọ̑) pog. vplivna, pomembna oseba: bil je peršona na občini
  12.      perzonál  -a m () nar. tovarniška stavba s sobami, stanovanji za tovarniške delavce: po šihtu se je s poslednjimi močmi komaj privlekel v podstrešje visokega perzonala, kjer je z drugimi tovariši vred prebival v samskih sobah (Prežihov)
  13.      petokolonáš  -a m (á) pog., pred drugo svetovno vojno pripadnik pete kolone: v tem lokalu so se zbirali petokolonaši; petokolonaši in domači izdajalci
  14.      petokolonáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na petokolonaše ali peto kolono: petokolonaška agitacija / začeti s petokolonaškim delovanjem
  15.      petokolonáštvo  -a s () pog., pred drugo svetovno vojno delovanje pete kolone: širili so letake proti petokolonaštvu / korupcija in petokolonaštvo
  16.      pleonástičen  -čna -o (á) pridevnik od pleonazem: pleonastični izrazi
  17.      pleonázem  -zma m (ā) lit. pojav, da se pojem opiše hkrati z več pomensko sorodnimi izrazi, (besedno) preobilje: v njegovem besedilu je mnogo pleonazmov
  18.      podónavski  -a -o (ọ̑) pridevnik od Podonavje: podonavske dežele
  19.      pokrónati  -am dov. (ọ̑) pog., v zvezi z ga 1. narediti neumnost, lahkomiselnost: če ga je kaj pokronal, se je zmeraj zatekel k njej; s tako odločitvijo ga je zares pokronal // narediti napako: bal se je, da ga bo pri nastopu kaj pokronal 2. poveseljačiti: za slovo so ga še malo pokronali
  20.      poligonálen  -lna -o prid. () knjiž. ki ima mnogo kotov; mnogokoten: poligonalni prostor / težka poligonalna miza iz ebenovine ♦ arhit. poligonalna apsida
  21.      politonálen  -lna -o prid. () muz. pri katerem istočasno zvenijo različne tonalitete: politonalna glasba
  22.      politonálnost  -i ž () muz. istočasno zvenenje različnih tonalitet
  23.      pólprofesionálen  -lna -o [p] prid. (ọ̑-) 1. nanašajoč se na nepoklicno, vendar plačano ukvarjanje z določeno dejavnostjo: polprofesionalni nogometaš, plesni učitelj / polprofesionalna liga // nanašajoč se na stalno, načrtno, vendar ne poklicno ukvarjanje z določeno dejavnostjo; polpoklicen: polprofesionalno gledališče / polprofesionalno obdobje ansambla 2. ki je po kvaliteti med profesionalnim, poklicnim in amaterskim: doseči polprofesionalno raven
  24.      ponagájati  tudi ponagajáti -am, tudi ponagájati -am dov. (á á á; á) nekoliko nagajati: rad ji ponagaja s tem, da jo vleče za kite / ekspr. ponagajali so mu s sosedovo hčerko pošalili so se, ker jo ima rad, ker ga ima rada / ekspr. hotel je postaviti ograjo okrog vrta, pa mu je sosed ponagajal; vreme jim je ponagajalo / ekspr. avtomobil mi je malo ponagajal in ni hotel vžgati
  25.      pònaglásen  -sna -o prid. (-ā) lingv. ki je po naglasu: ponaglasni samoglasnik / ponaglasni zlog

   226 251 276 301 326 351 376 401 426 451  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA