Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ona (326-350)



  1.      oponašálec  -lca [c tudi lc] m () kdor ravna, govori tako, kot ravna, govori kdo drug: nadarjen odrski oponašalec / oponašalec živalskih glasov ♦ zool. oponašalci drozgu podobne ameriške ptice pevke, ki oponašajo glasove drugih ptic, Mimidae
  2.      oponašálka  -e [k tudi lk] ž () ženska oblika od oponašalec: bila je dobra oponašalka
  3.      oponášanje  -a s () glagolnik od oponašati: oponašanje govornika; oponašanje zvokov / njegovo oponašanje jih je jezilo
  4.      oponášati  -am nedov. () 1. ravnati, govoriti tako, kot ravna, govori kdo drug: otrok rad oponaša (starejše); oponašati govorjenje, kretnje, navade drugih; v oblačenju oponaša sosedo posnema / oponašati ptice / oponašati lajanje psov, rezgetanje konj / ta ptič oponaša druge ptiče // ravnati, govoriti tako, kot ravna, govori kdo drug z namenom smešiti, žaliti ga: vsi se mu posmehujejo in ga oponašajo; oponaša ga, kako jeclja 2. raba peša očitati: oponašati komu hinavščino, malomarnost; oponaša mu, da ni točen; oponašala si je, ker mu ni pomagala / oponaša mu hrano
  5.      opozicionálec  -lca m () publ., v nekaterih državah član opozicijske stranke: boriti se proti opozicionalcem ∙ ekspr. on je večni opozicionalec rad nasprotuje
  6.      opozicionálen  -lna -o prid. () opozicijski: opozicionalni poslanec; opozicionalni tisk / opozicionalna stranka
  7.      opozicionálnost  -i ž () knjiž. nagnjenost k nasprotovanju: znan je po svoji opozicionalnosti
  8.      ordonánc  -a m () v nekaterih državah ordonančni oficir: generalov ordonanc / četni ordonanc
  9.      ordonánca  -e ž () 1. v nekaterih državah služba ordonančnega oficirja: prevzel je ordonanco 2. star. odredba, odlok, ukaz: kraljeve ordonance
  10.      ordonánčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na ordonance ali ordonanco: ordonančna soba / ordonančni oficir pomočnik visokega oficirja zlasti za uradne zadeve / ordonančna služba
  11.      ordonánčnik  -a m () ordonančni oficir: generalov ordonančnik
  12.      òrkamadôna  in òrkamadóna in òrka madôna in òrka madóna medm. (-; -ọ̑) nižje pog. izraža močno podkrepitev trditve: ne bo umika, orkamadona
  13.      ortogonálen  -lna -o prid. () knjiž. pravokoten: ortogonalne forme stavbe so skladno povezane s prvinami okolja
  14.      oslóna  -e ž (ọ̑) 1. knjiž., redko naslonjalo, naslonilo: sedel je v naslanjaču in se s komolcem opiral na oslono / oslona stola, zofe 2. zastar. pomoč, podpora: dajati komu moralno oslono
  15.      patróna 1 -e ž (ọ̑) pog. naboj: vložiti patrono v puško; revolverska patrona // vložek: patrona za nalivno pero ◊ obrt. lepenka z izrezanimi deli vzorca za večbarvno poslikavo sten
  16.      patróna 2 -e ž (ọ̑) ženska oblika od patron1: patrona moje matere
  17.      patronánca  -e ž () knjiž. pokroviteljstvo: razstava je bila pod patronanco galerije
  18.      patronát  -a m () 1. knjiž. pokroviteljstvo, varstvo: prevzeti patronat; imeti patronat nad šolo / biti pod patronatom 2. zgod., nekdaj pravice in obveznosti ustanovitelja beneficija
  19.      patronáten  -tna -o prid. () nanašajoč se na patronat: patronatne dolžnosti / patronatno pravo
  20.      patronátski  -a -o prid. () nanašajoč se na patronat: patronatske dolžnosti / odpovedati se patronatski pravici
  21.      patronáža  -e ž () zdravstveno varstvo, ki skrbi za otroke, bolnike na domu: instruktorica za patronažo
  22.      patronážen  -žna -o prid. () nanašajoč se na patronažo: patronažna sestra / patronažna služba
  23.      penzionát  -a m () nekdaj vzgojni zavod s šolo in internatom: ustanoviti penzionat; v penzionat sprejemajo nove gojence / dekliški penzionat
  24.      penzionátka  -e ž () nekdaj gojenka penzionata: skupina penzionatk
  25.      penzionátski  -a -o prid. () nanašajoč se na penzionat: penzionatsko življenje / penzionatska uniforma / penzionatska gojenka

   201 226 251 276 301 326 351 376 401 426  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA