Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ona (1.402-1.426)


  1.      lógičen  -čna -o prid., lógičnejši (ọ́) 1. nanašajoč se na logika 1: logični pojmi, principi, zakoni; logične teorije 2. ki upošteva zakone logike: priti do logičnega zaključka; biti sposoben logične analize; sposobnost logičnega izražanja, mišljenja; logično sklepanje / govoriti brez logične zveze; logično branje smiselno 3. ki se glede na stanje, položaj pričakuje: logičen razvoj; tak čustven izbruh je v tem primeru logičen; to je logična posledica njegovega ravnanja ● ekspr. vzgajal je z logično doslednostjo zelo veliko, popolno ◊ elektr. logični element osnovni sestavni del naprav, konstruiranih na osnovi matematične logike; logični operator; filoz. logični sklep sklep, ki upošteva zakon logike; logični pozitivizem filozofska smer, ki iz znanosti izključuje vse, česar ni mogoče preveriti; gled. pri podajanju teksta paziti na logični akcent na to, da je poudarjena beseda, stavek, ki predstavlja miselno jedro; jur. logična razlaga zakona razlaga zakonskega besedila po pravilih logike lógično 1. prislov od logičen: logično misliti, sklepati; zadnji cikel v zbirki se logično navezuje na prejšnje; logično izpeljana misel 2. v povedni rabi izraža popolno sprejemanje brez presenečenja, pomislekov: kaj se čudiš, to je vendar logično; logično je, da je on postal šef / elipt. logično, da ne ve, saj mu ni nihče povedal; sam.: dajati prednost logičnemu pred iracionalnim ♪
  2.      logízem  -zma m (ȋ) filoz. 1. nazor, po katerem ima logično prednost pred iracionalnim: logizem in psihologizem 2. sklep, ki upošteva zakone logike; logični sklep ♪
  3.      lón  -a m (ọ̑) star. plačilo, plača: gospodar ji je dajal majhen lon; koliko lona hočeš / dosti dobrega sem jim storil, za lon imam pa samo nehvaležnost v zahvalo, za nagrado ∙ star. dela jim za božji lon zastonj, brezplačno ♪
  4.      lônček  -čka m (ō) 1. manjšalnica od lonec: lonček se je prevrnil; postaviti lonček na štedilnik; ona je kakor majhen lonček - hitro vzkipi / cvetlični lonček; lonček s pelargonijami; stojalo za lončke / lonček juhe 2. igrača, ki predstavlja lonček, posodico: kupiti deklici majhen štedilnik in lončke; otrok se igra v pesku z lopatico in lončki 3. posodica s pokrovčkom, navadno porcelanasta, za zdravila, lepotilna sredstva: vrsta lončkov v lekarni / lonček kreme ● ekspr. on zna vedno o pravem času pristaviti svoj lonček pri čem tudi zase poiskati korist; pridružiti se čemu, kar je v danem položaju najbolj koristno; pog. dečki so metali kamenje v lončke na električnih drogovih v izolatorje ◊ čeb. matični lonček matičnik ♪
  5.      loteríja  -e ž (ȋ) 1. organizirana igra na srečo, pri kateri o dobitku določa izžrebanje srečke: igrati loterijo, na loteriji; na loteriji je zadel dva milijona; vesel je, kot bi zadel glavni dobitek na loteriji / blagovna loterija pri kateri so dobitki samo v blagu; denarna loterija pri kateri so dobitki samo v denarju; razredna loterija; pren., ekspr. žena je bila zanj največji dobitek v življenjski loteriji 2. ekspr., v povedni rabi kar je tvegano in glede uspešnosti odvisno od sreče: zakon, življenje je loterija ● ekspr. če bi dobil to službo, bi bila prava loterija nepričakovana sreča; zastar. društvo je priredilo loterijo tombolo ♪
  6.      lôvec  -vca m (ó) 1. kdor se ukvarja z lovom: lovci gredo na lov; lovec je ustrelil zajca, zasledil srnjaka; izkušen, strasten lovec; lovec s puško in psom; lovci in ribiči / divji lovec ki se ukvarja z divjim lovom; poklicni lovec; šalj. nedeljski lovec neizkušen, nespreten; lovec na volkove // kdor išče, zasleduje žival, da bi jo ujel, ubil: lovec tjulnjev; lovci na kite / ekspr. lovci biriči so iskali rokovnjače // pog. lovski čuvaj: zankarji so zbežali pred lovcem; dobiti službo lovca / grajski lovec; revirni lovec 2. nav. ekspr., navadno v zvezi z na kdor si zelo prizadeva, da si kaj pridobi: obstopili so ga lovci na avtograme; lovec na denar, odlikovanja / publ. lovci na daljave (smučarski) skakalci / lovci na zlato, za zlatom iskalci zlata 3. šah. šahovska figura, ki se giblje v diagonalnih smereh: vzeti kmeta z lovcem; raznobarvna lovca / črnopoljni lovec 4. žarg. lovsko letalo: lovci so se vzdignili v zrak; sovražni lovci in bombniki / reakcijski lovec ◊ etn. lovci na glave pri primitivnih ljudstvih zbiralci človeških glav pri napadu na sovražna plemena, da bi bile za trofeje; lov. lovec čaka lisico; voj. lovec v nekaterih državah vojak enote, izurjene za boj s tanki, za operacije v gorah ali za boj proti gverilcem; zgod. takrat je bil človek že lovec, ne več samo nabiralec ♪
  7.      lúftar  -ja m (ú) žarg. lahkomiseln, neresen, nereden človek: na tega luftarja se ne moremo zanesti / kaj, ona hodi s tistim luftarjem? ♪
  8.      lúskavec  -vca m (ú) zool. kuščarju podoben sesalec, ki ima telo pokrito z roženimi luskami, Manis: luskavci in pasavci ◊ pal. izumrlo drevo iz karbona z luskavim lubjem, Lepidodendron ♪
  9.      lúžiški  -a -o prid. (ū) nanašajoč se na Lužičane ali Lužico: govori oba lužiška jezika; lužiška literatura / lužiška srbščina / Lužiški Srbi ◊ arheol. lužiška kultura materialna kultura bronaste in železne dobe s središčem ob Visli ♪
  10.      lúžiti  -im, in lužíti in lúžiti -im nedov. (ū ȗ; ȋ ú) 1. les. z lužilom povzročati v lesu spremembo naravnega barvnega tona in bolj vidno strukturo: lužiti les 2. metal. s tekočino izločati iz kamnine ali rude topljivo snov: lužiti bakrovo rudo 3. star. prati z lugom: lužiti perilo, platno ● star. to ga je lužil ostro opominjal, ostro ošteval ◊ usnj. namakati kože v raztopini apna in natrijevega sulfida lúžen -a -o: mizica iz luženega hrastovega lesa; lužena koža; temno lužen ♦ metal. lužena pločevina dekapirana pločevina ♪
  11.      máčeha  -e ž (á) 1. očetova druga žena v razmerju do njegovih otrok iz prejšnjega zakona: otrok ima mačeho; dobra, hudobna mačeha; fantkova mačeha // ekspr. slaba, neskrbna mati: ti si mi mačeha, ne mati; pren. tujina je človeku mačeha 2. vrtna rastlina z velikimi enobarvnimi ali večbarvnimi cveti, ki imajo spodnji list podaljšan v ostrogo: gredica mačeh ◊ bot. divja mačeha divja vijolica ♪
  12.      madónski  -a -o prid. (ọ̑) nav. ekspr. tak kot pri madonah: dekle z madonskim obrazom; madonski pogled; madonske oči ♪
  13.      madrón  -a m (ọ̑) nar. krčevite bolečine v trebušnih organih: zgrabil ga je madron / umreti od madrona ♪
  14.      magnézijev  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na magnezij: magnezijev karbonat, klorid, oksid; magnezijeva zlitina ♦ grad. magnezijev fluat ♪
  15.      magnezít  -a m (ȋ) min. rudnina magnezijev karbonat: pridobivanje magnezija iz magnezita; rudnik magnezita ♪
  16.      majarón  -a m (ọ̑) začimbna rastlina z majhnimi okroglimi listi in močnim vonjem: sejati majaron; vejica majarona / jedi dodati majarona majaronove liste, majaronovo vejico ♪
  17.      makéta  -e ž (ẹ̑) predmet, izdelan za ponazoritev, prikaz obravnavanega objekta, naprave, v zmanjšanem merilu: izdelati maketo gradu; maketa mestnega dela, ladje, letala, spomenika / pri filmskih snemanjih uporabljati makete ◊ tisk. natančen posnetek bodoče knjige iz nepotiskanega papirja za pripravo platnic in ščitnega ovitka; voj. predmet za ponazoritev vojaškega objekta, bojnega sredstva pri urjenju streljanja na cilj, v naravni velikosti ♪
  18.      malahít  -a m (ȋ) zelen poldrag kamen s temnejšimi žilami: ogrlica, skrinjica iz malahita ♦ min. rudnina zeleni bakrov karbonat s hidroksilno skupino ♪
  19.      malíčiti  -im nedov. (í ȋ) nav. ekspr. spreminjati naravno, pravilno obliko česa: bolezen mu maliči obraz // spreminjati prvotno obliko, vsebino česa v slabšo, negativno: ta avtor maliči jezik; maličiti sistem // pačiti, potvarjati: ponarejati in maličiti dejstva; maličiti dogodke / redko kaj se tako lepotičiš in maličiš ♪
  20.      maltón  -a m (ọ̑) grad. toplotnoizolacijski material iz malte in nasekljane slame: plast maltona; podlaga za pod iz maltona ♪
  21.      mámon  -a m (ȃ) knjiž., ekspr. bogastvo, denar: mamona ima dovolj ∙ ekspr. služi mamonu kopičenje bogastva, denarja mu je najvažnejše v življenju; okužiti se z mamonom postati pohlepen po bogastvu, denarju ♪
  22.      mandáten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na mandat: mandatna doba voljenih funkcionarjev / bivše kolonije izročiti v mandatno upravo ◊ jur. mandatni postopek civilni postopek, v katerem se izda odločba, ne da bi se preiskovala utemeljenost zahteve in zaslišal nasprotnik; mandatna kazen denarna kazen, ki se izreče in plača na kraju samem; mandatna pogodba pogodba o opravljanju poslov za drugega, naročilo; zgod. mandatno ozemlje med obema vojnama ozemlje, ki ga upravlja kaka država po pooblastilu mednarodne organizacije mandátno prisl.: mandatno kaznovati koga ♪
  23.      manierízem  -zma m (ȋ) um. umetnostni slog med renesanso in barokom: raziskovati manierizem; manierizem v slikarstvu; obdobje manierizma // likovno izražanje z elementi tega sloga: pri tem slikarju lahko govorimo o manierizmu; manierizem obdonavskega slikarstva ♪
  24.      manifestánt  -a m (ā á) udeleženec manifestacije: policija je razgnala manifestante; kolona manifestantov ♪
  25.      maníra  -e ž (ȋ) 1. nav. mn., raba peša način vedenja, navada: imel je to maniro, da me je onikal; lepe, prostaške, uglajene manire; na napako ga je opozoril z manirami izkušenega poslovnega človeka; človek prikupnih manir; človek z mestnimi manirami // nav. ed. olikano, lepo vedenje: pozna se mu manira; nima manire; učiti koga manire; človek z manirami / poslovil se je, kot zahteva manira pravila lepega vedenja ∙ ekspr. le kje si se učil manir(e) zelo si neolikan 2. publ. pogosto se ponavljajoč način izražanja, zlasti v umetnosti, navada: mračni motivi so bili tedaj manira / posnemati tuje pesniške, slikarske manire način izražanja; ustvariti si svojo maniro / ti motivi so danes manira moda // uporabljanje takega načina izražanja: v njegovih verzih prevladuje literarna manira / zaiti v maniro ♪

   1.277 1.302 1.327 1.352 1.377 1.402 1.427 1.452 1.477 1.502  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA