Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

omet (690-714)


  1.      pešákinja  -e ž (á) ženska, ki hodi peš: v prometni nesreči je bila pešakinja huje ranjena ♪
  2.      pešáški  -a -o prid. (á) 1. nanašajoč se na pešce ali pešačenje: ima velike pešaške sposobnosti / motorni in pešaški promet 2. nanašajoč se na pešak 2: pešaška čelada / pešaška divizija pehotna divizija ♪
  3.      petérka  -e ž (ẹ̑) 1. skupina petih oseb, navadno sestavljena za določeno delo, nalogo: tu se je sestala ilegalna peterka // nav. mn. vsak od petih pri enem porodu rojenih otrok ženskega spola: roditi peterke 2. publ. skupina petih igralcev košarkarskega moštva, ki je trenutno določena za igro: gledalci so bučno spodbujali domačo peterko ♦ šport. napadalna peterka pet igralcev nogometnega moštva, ki igrajo zlasti v napadu; prva peterka pet igralcev košarkarskega moštva, ki igrajo na začetku tekme 3. skupina petih izžrebanih številk pri lotu: imeti eno peterko in dve trojki ♪
  4.      piké  -ja m (ẹ̑) bombažna tkanina z vtkanimi reliefnimi črtami ali geometričnim vzorcem: bluza, ovratnik iz pikeja ♪
  5.      pionír  -ja m (í) 1. član pionirske organizacije: biti, postati pionir; pionirji in mladinci / pionir prometnik ki skrbi zlasti za varen prehod otrok čez prometno ulico / Zveza pionirjev družbenopolitična organizacija za otroke od sedmega do štirinajstega leta 2. šport. kdor je vključen v športno društvo in je star približno od deset do štirinajst let: nastop pionirjev in mladincev 3. ekspr., navadno s prilastkom kdor prvi ali med prvimi a) pride v do takrat še ne poznane, ne zavzete kraje, osvajalec: sprejem naših alpinističnih pionirjev b) začne delovati, ustvarjati na novem, neznanem področju znanosti, tehnike; pobudnik, začetnik: on je pionir slovenskega športnega letalstva; v raketni tehniki so bili med pionirji; jugoslovanski filmski pionirji; pionirji partizanskega gibanja; pionir plastične kirurgije / ta pesnik je pionir svobodnega verza ◊ voj. vojak, izurjen zlasti za postavljanje ovir in opravljanje utrjevalnih del ♪
  6.      piro...  ali píro... prvi del zloženk (ȋ) nanašajoč se na ogenj: piroforen, pirohidroliza, pirometer, pirotehnika ♪
  7.      pírotski  -a -o prid. (ȋ) tekst., v zvezi pirotska preproga tkana preproga z geometričnimi vzorci: najbolj ji je ugajala temno rdeča pirotska preproga ♪
  8.      pisárna  -e ž (ȃ) prostor, v katerem se opravljajo upravni, pisarniški posli: zaklenil je pisarno in odšel domov; iti, poslati koga v pisarno; ponudbe oddajte v pisarni; direkcijska, upravna pisarna; poslovna, trgovska pisarna / dela v pisarni / odprl je odvetniško pisarno začel se je poklicno ukvarjati z dajanjem pravne pomoči // s prilastkom urad: patentna, prometna pisarna / dvorna pisarna v stari Avstriji urad za zunanjo, notranjo in juridično upravo ter vrhovno sodišče ♪
  9.      písmenost  -i ž (ȋ) 1. znanje branja in pisanja: šola je širila pismenost; odstotek pismenosti / prvo pismenost so sprejeli iz tujine // ekspr. znanje, poznanje česa sploh: politična, prometna pismenost 2. lit. rokopisno slovstvo; pismenstvo: spomeniki glagolske pismenosti ♪
  10.      pláčati  in plačáti -am dov. (á á á) 1. dati za kaj določeno vrednost, navadno denar, in si s tem pridobiti pravico a) do lastništva tistega: plačati blago, pohištvo; ali si knjigo že plačal; drago plačati; malo, veliko plačati; naprej, takoj plačati; pog. plačati v devizah; plačati v dinarjih; plačati v naturalijah, s čekom, gotovino / plačati pri blagajni; plačati v treh obrokih; plača se pri okencu / plačati pet tisoč; za to je plačal veliko vsoto; plačati dolžni znesek / ekspr. plačati komu pijačo; plačali so mu vstopnico b) do rabe, uporabe tistega: plačati ložo v gledališču; plačati sobo 2. z denarjem narediti, da preneha plačilna obveznost: plačati carino, davek, najemnino; dolga ti še ne morem plačati; zadnji rok, ko je treba plačati / plačati račun; vse je plačal sam, ekspr. iz svojega žepa / plačati kazen; škodo bo sam plačal 3. dati komu določeno vrednost, navadno denar, za opravljeno delo, storitev: plačati delavce; kdo bo plačal voznika; dobro, slabo plačati / koliko je plačal za varstvo; za delo je veliko plačal / nadur mu nočejo plačati; plačati selitvene stroške / plačati šolanje / kot nagovor natakar, plačam ● ekspr. bog plačaj za dar hvala; ekspr. svojo neprevidnost je plačal z glavo, življenjem zaradi svoje neprevidnosti je umrl; ekspr. ta pa ima s čim plačati ima veliko denarja; ekspr. to mi bo plačal za to se mu bom maščeval; ekspr. to bo še drago plačal bo imelo zanj slabe posledice; plačal bo, da bo črn zelo, veliko; ekspr. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača gospodarjenje je bilo zelo neurejeno pláčan -a -o: plačani prosti dnevi; plačani prevajalec, vojak; biti plačan na uro, od prometa, po učinku; potrdilo o plačani poštnini; dobro plačana služba; plačano in neplačano delo ♪
  11.      plačílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na plačevanje ali plačilo: kreditni in plačilni posli; velik plačilni promet / jutri bo plačilni dan; plačilni pogoji; plačilni rok / plačilna sredstva / plačilna obveznost; plačilna sposobnost sposobnost v danem času poravnati svoje plačilne obveznosti / plačilna lestvica / plačilni natakar natakar, ki obračunava storitve in prevzema plačila ♦ adm. plačilni seznam; ekon. plačilni deficit pomanjkanje denarja za izpolnitev določenih obveznosti; plačilna bilanca primerjalni prikaz poslovanja s tujino; fin. plačilni nalog dokument, s katerim določena pravna oseba odreja naslovniku plačilo neporavnanega računa; pismeno naročilo komu, da izplača naslovniku ali prenese na njegov račun določen znesek z naročnikovega računa plačílno prisl.: biti plačilno nesposoben, sposoben ♪
  12.      plán  -a m (ȃ) 1. kar vnaprej določa način, kraj, čas, da bi se kako dejanje uspešno izvedlo, načrt: držati se plana; delati, imeti, narediti plan; neizvedljiv, podroben plan; nima pripomb k planu / družbeni plan ki usklajuje razvoj gospodarstva; dolgoročni, kratkoročni gospodarski plan; finančni plan; plan investicij / plan poleta // kar vnaprej določa, koliko dela mora biti v določenem času opravljenega: doseči, izpolniti plan; preseči proizvodni plan / letni, mesečni plan; petletni plan 2. nav. mn., redko kar kdo namerava, želi narediti, uresničiti; načrt: ima zelo velike plane / njegov življenjski plan se ni uresničil 3. redko grafični prikaz kakega objekta, področja; načrt: izdelati, izrisati, kopirati plan / kupiti plan mesta zemljevid 4. film. razvrstitev filmanih, slikanih oseb, predmetov glede na globino slike: različni plani v filmu / drugi plan kar je v prizorišču za prvim planom; prvi plan kar je v prizorišču gledalcu najbližje; tretji plan kar je v prizorišču za drugim planom; veliki plan od zelo blizu prikazana oseba, stvar ali njun del, navadno čez celo filmsko platno, sliko / igralčev obraz so prikazali v prvem planu ● publ. v planu je, da dobi vas vodovod mislijo, nameravajo narediti, napeljati vodovod; publ. biti pod planom, zaostajati za planom ne izpolnjevati plana; ekspr. zaradi učenja je moral potisniti nogomet v drugi plan ni se mogel več veliko ukvarjati z njim; ekspr. vedno je hotel biti v prvem planu v ospredju, prvi ◊ fin. kontni plan seznam kontov, v katerem so konti urejeni po skupinah ♪
  13.      planimetríja  -e ž (ȋ) 1. geom. geometrija, ki se ukvarja z ravninskimi tvorbami, ravninska geometrija: ukvarjati se s planimetrijo 2. knjiž., s prilastkom planimetrična oblikovanost, razporeditev: planimetrija mesta ♪
  14.      plasmá  -ja m (ȃ) publ. 1. uveljavitev, navadno blaga, na tržišču: zagotavljati boljši plasma; imeti težave s plasmajem izdelkov, pridelkov; boj za plasma / posvetovanje o organizaciji plasmaja / doseči boljši plasma slovenske knjige 2. končna razvrstitev, uvrstitev tekmovalcev glede na dosežene rezultate: rokometaši so si prizadevali doseči čim boljši plasma; bil je zmagovalec v skupnem plasmaju vseh etap dirke ◊ ekon. povečati, ustaviti plasmaje naložbe; šport. generalni plasma končna razvrstitev tekmovalcev po vsaki etapi ali na zaključku tekmovanja ♪
  15.      plást  -í ž (ȃ) 1. navadno s prilastkom kar je v določeni debelini razprostrto po večji površini: na pohištvu je ležala precej debela plast prahu; gosta plast umazanije je prekrivala ulico; emulzijska, zaščitna plast; odstranil je plast gline; plug je zarezal v debelo plast zemlje / narediti plast betona; po dvorišču so nasuli plast peska / nekaterim gobam je treba odstraniti spodnjo plast klobuka / na vodi je plavala tanka plast nafte / ni je prepoznal, ker je imela na obrazu precejšnjo plast šminke / ekspr. vse je prekrivala spokojna plast noči / omet je odpadal v plasteh; po njivah je ležal sneg v debelih plasteh visok sneg // kar je, se nahaja v taki obliki v drugi snovi, med drugo snovjo: nekaj metrov pod površjem so odkrili bogato plast premoga; voda pronica skozi prepustno plast peska / pod glinasto plastjo je ležala peščena / zračne plasti 2. osebe, ljudje, povezani glede na socialni izvor, položaj v družbi: delavska, kmečka, meščanska plast prebivalstva; taki ljudje so tam privilegirana, vladajoča plast v družbi / družbene plasti prebivalcev / skušal se je prebiti v najvplivnejšo plast družbe 3. nar. kup, kopica, navadno sena, listja: po travniku so se kopičile plasti sena / veje je moral ravnati v plasti // pokošena trava v vrsti, kakršna nastaja ob košenju; red: ko je kosil, je trava padala v mogočnih plasteh / vrgel je nekaj plasti sena na voz ◊ agr. kulturna plast zemlje; orna plast plast zemlje, ki se pri oranju obrača; ornica; biol. zarodna plast celična plast gastrule; geol. plast kompleks še nesprijetih kamnin mlajšega geološkega obdobja; jurske plasti; geom. plast prostor med sosednjima glavnima stojnima ravninama; gozd. grmovna plast ki obsega vegetacijo do višine grmovja; grad. nosilna plast; meteor. inverzna temperaturna plast v ozračju, kjer temperatura z višino raste; plast oblakov; petr. plast del kamnine na večjem obsegu, ki se po barvi, sestavi, trdoti jasno loči od drugih delov; talna plast nad katero ležijo vse druge plasti istih skladov; strojn. mejna plast plast tekočine, plina, ki se giblje tik ob steni; tekst. plast vlakna, naložena v večji širini in debelini ♪
  16.      plátinski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na platino: platinska žica ♦ teh. platinski katalizator porozna ploščica, ki je prevlečena s platino za popolno oksidacijo ogljikovega monoksida; platinski termometer ♪
  17.      pletenína  -e ž (í) 1. tekstilni izdelek, narejen s pletenjem: izdelovati tkanine in pletenine; mehka, raztegljiva, vzorčasta pletenina / ročna, strojna pletenina ♦ obrt. dvolična pletenina ki je na pravi in na narobni strani enaka // s pletenjem narejeno oblačilo: rada nosi pletenine; plete jopice in druge pletenine; novi modeli tovarne pletenin 2. kar je narejeno s pletenjem, prepletanjem: žična pletenina; šibje za različne pletenine 3. um. okras iz geometrično prepletajočih se trakov: pletenina na korni pregraji / predromanska tritračna pletenina ♪
  18.      pletenínast  -a -o prid. (í) nanašajoč se na pletenino: pleteninasti izdelki / pleteninasta ornamentika okras iz geometrično prepletajočih se trakov; pleteninasta skulptura ♪
  19.      plínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na plin: a) plinski ovoj okrog nebesnega telesa b) plinski števec; plinski vod; plinska napeljava, pipa; plinska peč, svetilka; plinska vrtina; plinsko omrežje / avtomobili na plinski pogon; plinska zmes za motor; plinsko gorivo; plinsko varjenje / plinski gorilnik; plinski termometer; plinska bomba bomba, polnjena s strupenim plinom; plinska celica celica za usmrtitev s plinom, zlasti v koncentracijskih taboriščih; plinska maska maska, ki varuje dihalne organe pred strupenimi plini in parami ◊ elektr. plinska elektronka elektronka, katere električne lastnosti so bistveno odvisne od ionizacije plina v njej; plinska žarnica; fiz. plinski laser; plinska konstanta konstanta, ki povezuje med seboj tlak, temperaturo, prostornino in maso razredčenega plina v ravnovesnem stanju; med. plinski prisad huda okužba z nabiranjem plina v tkivu; metal. plinski mehur droben mehurček plina v ulitkih kot livarska napaka; strojn. plinsko olje iz nafte pridobljeno tekoče gorivo za motorje; teh. plinski generator naprava za proizvajanje plinastega goriva iz trdnega ♪
  20.      plóčnik  -a m (ọ̑) dvignjena, ožja, navadno tlakovana površina ob cesti: asfaltirati, popravljati pločnik; pometati pločnike; hoditi po pločniku; obstati na robu pločnika ♪
  21.      plóvba  -e ž (ọ̑) glagolnik od pluti: plovba je trajala deset dni; pripraviti ladjo za plovbo; plovba okrog sveta, po morju; plovba s parniki; smer, varnost plovbe / čezoceanska, podvodna, rečna plovba / Splošna plovba Piran ♦ navt. dolga plovba po vseh morjih; kapitan dolge plovbe najvišji čin v trgovski mornarici ali nosilec tega čina; ladja dolge plovbe ladja, ki ima dovoljenje za plovbo po vseh morjih; linijska plovba po stalni progi in po stalnem voznem redu; obalna plovba promet po obalnem morju med pristanišči iste države; prosta ali tramperska plovba brez stalne proge in brez stalnega voznega reda ♪
  22.      pò  in po prisl. (ȍ) izraža porazdeljevanje enakega števila, količine česa na vsako od imenovanih oseb, stvari, pojmov: v sobah prenočuje po pet ljudi; v klopi sedijo po trije učenci; fanta imata po dvoje hlač / v sobi jih spi po pet / okrepljen: na vsakega našega sta navalila po dva sovražnika; vsak od otrok je dobil po eno darilo; vsaka skupina ima po enega vodnika; vedno je obljubljal po dvema ali trem hkrati / obsojena sta bila na po deset let vsak na deset let / vzgojil je nageljne s po dvema cvetoma / od strehe visijo po meter dolge sveče; ni ga domov po cele dni, po ves teden; sprehaja se po ure in ure, po cele ure, po več ur; v mesto hodi (po) dvakrat na leto; (po) koliko litrov porabi avtomobil na sto kilometrov / korakajo po dva in dva; stopati v vrsti eden po eden drug za drugim // izraža prodajno ceno: plačevati liter mleka po pet dinarjev; pog. jajca so po dinar po en dinar / inštruira po petdeset dinarjev na uro / v prilastkovi rabi dajte mi tiste češnje po dvajset dinarjev kilogram ♪
  23.      pób  -a m, im. mn. póbje in póbi (ọ̑) pog. fant: lep, postaven pob / je še pob / pobje igrajo nogomet / ima dva poba sina / to je njen pob ♪
  24.      pobliskávati  -am nedov. (ȃ) 1. večkrat, v presledkih močno zasvetiti: onkraj reke pobliskavajo luči mesta / avtomobilist mu je pobliskaval z žarometi; brezoseb. na zahodni strani neba (se) je pobliskavalo 2. ekspr. odbijati iskrečo se svetlobo: bajoneti, okna pobliskavajo v soncu / oči mu jezno pobliskavajo / pobliskavati z očmi; pren. v teh verzih pobliskava modrost // prikazovati, gibati se v iskreči se svetlobi: beli zobje se ji pobliskavajo izza rdečih ustnic / iz njenih oči pobliskava šaljivost ● pog. reporterji pobliskavajo z aparati fotografirajo z uporabo bliskovne luči; ekspr. v spominu so se mu pobliskavale osebe iz letovišča se jih je večkrat, za krajši čas spomnil ♪
  25.      pobliskováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. večkrat, v presledkih močno zasvetiti: žaromet pobliskuje; brezoseb. na obzorju se pobliskuje se bliska 2. ekspr. odbijati iskrečo se svetlobo: dragulji, rosne kapljice pobliskujejo / njegove oči jezno, navdušeno pobliskujejo ● ekspr. pobliskuje se mu tisoč misli se mu pojavlja za krajši čas pobliskujóč -a -e: v soncu pobliskujoča gladina morja ♪

   565 590 615 640 665 690 715 740 765 790  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA