Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
omet (165-189)
- stókilométrski -a -o prid. (ọ̑-ẹ̄) ki meri sto kilometrov: stokilometrski pas morja ● pog. s stokilometrsko hitrostjo se je zaletel v ograjo s hitrostjo sto kilometrov na uro ♪
- stómetráš -a m (ọ̑-á) žarg., šport. športnik, ki tekmuje v teku na sto metrov: stometraši in dolgoprogaši ♪
- stómétrski -a -o prid. (ọ̑-ẹ̄) ki meri sto metrov: stometrska razdalja / stometrska skakalnica skakalnica, ki omogoča varne skoke do sto metrov ♪
- tahométer -tra m (ẹ̄) teh. priprava za merjenje vrtilne hitrosti, merilnik vrtilne hitrosti: tahometer je kazal tisoč vrtljajev na minuto ♪
- termométer -tra m (ẹ̄) priprava za merjenje temperature, toplomer: termometer kaže minus petnajst stopinj; meriti temperaturo s termometrom / živosrebrni termometer ∙ ekspr. čez noč je termometer precej padel se je temperatura precej znižala ♦ meteor. maksimalni ki kaže maksimalno temperaturo, doseženo v določenem času, minimalni termometer ki kaže minimalno temperaturo, doseženo v določenem času; teh. paličasti, tekočinski, uporovni termometer ♪
- termométrski -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na termometer: termometrska lestvica ♦ elektr. termometrska sonda sonda za merjenje temperature na osnovi spreminjanja upornosti ♪
- trigonométričen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na trigonometrijo: trigonometrična naloga / trigonometrična enačba; trigonometrične funkcije ♦ geod. trigonometrična točka triangulacijska točka ♪
- trigonometríja -e ž (ȋ) mat. geometrija, ki se ukvarja z razmerji med stranicami in koti trikotnika: učbenik trigonometrije; uporaba trigonometrije v geodeziji / ravninska, sferna trigonometrija ♪
- trigonometríjski -a -o prid. (ȋ) mat. trigonometričen: trigonometrijske funkcije ♪
- tújskoprométen -tna -o prid. (ū-ẹ̑) star. turističen: tujskoprometno društvo / tujskoprometni kraji ♪
- variométer -tra m (ẹ̄) aer. priprava za merjenje hitrosti dviganja in spuščanja letala: variometer jadralnega letala ♪
- vodomèt -éta m (ȅ ẹ́) 1. okrasna naprava z zbiralnikom vode, iz katere brizgajo vodni curki in v loku padajo nazaj v zbiralnik: sredi parka je vodomet; šumenje vodometa; vodnjak s kipi in vodometom 2. ekspr., z rodilnikom velika količina česa, kar v loku pada kam: vodomet isker, luči ♪
- vodométen -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na vodomet: vodometne cevi / vodometni curki ♪
- vragomèt -éta m (ȅ ẹ́) zastar. 1. od hudiča obseden človek: zdraviti vragometa 2. predrzen, podivjan človek: brezvestni vragomet ♪
- vragométen -tna -o prid. (ẹ̑) zastar. 1. obseden od hudiča: zdraviti vragometnega človeka 2. predrzen, vražji: vragometni dečki in deklice ♪
- zagrométi -ím dov. (ẹ́ í) zastar. zagrmeti: brezoseb. zunaj je zagromelo / topovi zagromijo ♪
- žaromèt -éta m (ȅ ẹ́) svetilo, pri katerem se z usmerjanjem svetlobe z zrcalom, s sistemom leč povečuje svetilnost: žaromet posveti, ugasne; prižgati žaromet; usmeriti žaromet na oder; razsvetljevati cesto, letališče z žarometi; slepeča svetloba žarometa; zrcalo žarometa; žarnica za žaromet; oči ji sijejo kot žarometi / avtomobilski, gledališki, televizijski žaromet ∙ publ. postaviti problem pod najmočnejše žaromete osvetliti, raziskati ga; publ. odgovarjati na vprašanja v siju žarometov pred (televizijskimi) kamerami; dogodek je kot žaromet osvetlil preteklost vzbudil, oživil spomin na preteklost ♦
avt. zasenčiti žaromete preusmeriti snop svetlobe tako, da osvetljuje cesto približno 30 m naprej // svetloba, ki jo daje ta priprava: žaromet ga slepi; priti v snop žarometa ♪
- žarométen -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na žaromet: žarometno ohišje / žarometni snopi svetlobe / žarometna žarnica ♦ avt. avtomobilska žarometna svetilka dodaten, navadno premičen žaromet, zlasti na specialnih vozilih ♪
- aero... ali áero... in aêro... prvi del zloženk (ȃ; ȇ) 1. nanašajoč se na zrak: aerodinamičen, aerolinija, aerometer 2. nanašajoč se na letalo ali letalstvo: aerodrom, aeronavtika / aerovlek in aero vlek ♪
- áerolínija in aêrolínija -e ž (ȃ-í; ȇ-í) redna proga za letalski promet: odpreti novo aerolinijo ♪
- afín -a -o prid. (ȋ) geom. ki označuje odvisnost med geometrijskimi tvorbami, za katero je značilna tudi ohranitev delilnega razmerja: afini liki afíno prisl.: afino povezane tvorbe ♪
- afínost -i ž (ȋ) geom. lastnost afino povezanih tvorb: afinost geometričnih tvorb ♪
- aksiomátika -e ž (á) knjiž. sistem aksiomov: aksiomatika matematike ♦ mat. Evklidova aksiomatika elementarne geometrije // veda o aksiomih ♪
- aktíven -vna -o prid., aktívnejši (ȋ) 1. ki kaj dela; dejaven, delujoč: biti aktiven član skupnosti; družbeno aktiven človek / aktivna koeksistenca med narodi; morska voda je zelo aktivna / aktivno znanje tujega jezika znanje, ki omogoča ustno in pismeno izražanje v njem // delaven, prizadeven: odbor je bil premalo aktiven; biti aktiven na več področjih; še vedno je aktiven kot organizator in predavatelj; učenci so pri pouku aktivni sodelujejo, so razgibani 2. ki je v rednem delovnem razmerju: ali je še vedno aktiven ali je že v pokoju? / aktivni oficir / biti v aktivni službi Jugoslovanske ljudske armade ◊ ekon. aktivni denar denar, ki ne leži v blagajnah, ampak je v prometu; aktivna bilanca bilanca s presežkom; geogr. aktivni ognjenik ognjenik, ki še bruha; jur. aktivna volilna pravica pravica glasovanja; kem. aktivno oglje oglje, ki močno adsorbira;
šport. aktivni oddih oddih, med katerim se človek za razvedrilo ukvarja s kako dejavnostjo; teh. žična zveza od priključka do aktivnih delov aparata aktívno prisl.: aktivno obvladati nemščino; aktivno podpirati osvobodilno gibanje; aktivno sodelovati v organizaciji ♪
- al frésco [-sko] prisl. (ẹ̑) um. na svež omet: slikati al fresco; neskl. pril.: al fresco slikarstvo ♪
40 65 90 115 140 165 190 215 240 265