Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

omejen (369)

1.      omejênček  -čka m (é) ekspr. manjšalnica od omejenec: mali omejenček se je igral na tleh / imeli so ga za omejenčka ♪
2.      omejênec  -nca m (é) nav. ekspr. omejen, neumen človek: le omejenci bi verjeli takemu dokazu; ne bodite taki omejenci / duševni omejenec ♪
3.      omejênost  -i ž (é) 1. lastnost, značilnost omejenega: a) časovna omejenost pojava; pokrajinska omejenost upora / omejenost pooblastila b) očitati komu omejenost in duhovno ozkost / omejenost takega ravnanja je očitna / duševna, nazorska omejenost / v svoji omejenosti ni na to nikoli pomislil 2. redko kar je omejeno, neumno: zapisal je nekaj omejenosti ♪
4.      nèomejèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni omejen: neomejen prostor / neomejeno trajanje / vladati z neomejeno oblastjo; njegove pravice so neomejene / publ. dežele z neomejenimi gospodarskimi možnostmi / ekspr. pri njih je oče neomejen gospodar / star. neomejeno zaupanje neomajno ◊ geom. neomejena ravna črta premica; jur. neomejeno jamstvo jamstvo z vsem premoženjem ali za vso škodo; družba, zadruga z neomejenim jamstvom v kapitalistični ekonomiki družba, zadruga, pri kateri jamčijo družabniki ali člani z vsem svojim premoženjem nèomejêno prisl.: neomejeno vladati, zaupati; neomejeno vdan ♪
5.      nèomejênost  -i ž (ȅ-é) lastnost, značilnost neomejenega: prostorska neomejenost / časovna neomejenost / zavedal se je neomejenosti svojih pravic ♪
6.      poméjen  -jna -o prid. (ẹ̄) knjiž., redko obmejen: pomejno mesto / pomejni prebivalci ♪
7.      abderít  -a m (ȋ) ekspr. omejen, ozkosrčen človek: smešiti filistre in abderite ♪
8.      abderítstvo  -a s (ȋ) ekspr. omejenost, ozkosrčnost: v satiri je udaril po abderitstvu svojih nasprotnikov ♪
9.      abscés  -a m (ẹ̑) med. lokalno omejeno nabiranje gnoja, ognojek: absces na vratu, v možganih ♪
10.      absolúten  -tna -o prid. (ȗ) 1. popoln, vsestranski: absoluten mir; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična 2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak; absolutna premoč 3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar; absolutna državna oblast ◊ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila neglede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m³ zraka; muz. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova absolútno prislov od absoluten: absolutno veljavna sodba // ekspr. poudarja trditev: to je absolutno potrebno; ima absolutno prav; absolutno ne! nikakor ne, sploh ne; sam.: povzpeti se v svet absolutnega ♪
11.      aplikácija  -e ž (á) 1. knjiž. prenašanje na kaj, prilagoditev čemu: v dramskem ustvarjanju se je uveljavila aplikacija antičnih motivov na sodobne probleme; izpeljati je treba aplikacijo načel na konkretne primere; to je slaba aplikacija splošnega zakona na to omejeno področje 2. knjiž. uporaba, uveljavitev: poverili so mu praktično aplikacijo izdanih ukrepov; aplikacija znanstvenih izsledkov, sodobnih agrotehničnih metod v poljedelstvu 3. našit, nalepljen okrasek, zlasti na tkanini ali na usnju: našiti aplikacije; obleka z aplikacijami; aplikacija iz usnja ♦ šol. začasno nalepljen, pritrjen znak, navadno na zemljevidu ali na flanelografu ♪
12.      avtokracíja  -e ž (ȋ) politična ureditev, v kateri ima neomejeno, samovoljno oblast en človek ali majhna skupina, samodrštvo: vzpostaviti avtokracijo; borili so se proti avtokraciji; samoodločba narodov je negacija avtokracije; pren. avtokracija v podjetju ♪
13.      avtokrát  -a m (ȃ) oblastnik, ki ima neomejeno, samovoljno oblast, samodržec: državi je vladal avtokrat // ekspr. oblasten, samovoljen človek: mlajši so ga imeli za avtokrata ♪
14.      banávz  -a m (ȃ) slabš. neotesanec, omejenec: imeli so ga za starokopitneža, banavza in filistra ♪
15.      banávzarski  -a -o prid. (ȃ) slabš. neotesan, omejen: ta oseba v komediji je banavzarska / banavzarski smeh ♪
16.      banávzarstvo  -a s (ȃ) slabš. neotesanost, omejenost: smešil je zaostalost in banavzarstvo ♪
17.      bêbec  tudi bébec -bca m (é; ẹ̄) 1. duševno nerazvit, slaboumen človek: bebec je buljil predse s praznimi očmi; otrok je bebec od rojstva 2. slabš. omejen, neumen človek: s tem bebcem ne maram več imeti opravka; ti bebec! ● ekspr. ne delaj se bebca ne kaži se neumnega, ne pretvarjaj se; ekspr. imeti koga za bebca norčevati se iz koga ♪
18.      bedák  -a m (á) ekspr. omejen, neumen človek: ne verjamem, saj nisem bedak / kot psovka molči, bedak ∙ ekspr. ne bom ti za bedaka ne pustim, da bi se norčeval iz mene; ne pustim, da bi me goljufal; ekspr. imeti koga za bedaka norčevati se iz koga ♪
19.      bedákinja  -e ž (á) ekspr., redko omejena, neumna ženska ♪
20.      bêdast  -a -o prid. (é) ekspr. 1. omejen, nespameten, neumen: ti si bedast; ne delaj se bedastega; bedaste čenče 2. zoprn, neprijeten: da je le ta bedasti dan za menoj; bedasto vreme bêdasto prisl.: ne bulji tako bedasto ♪
21.      bìk  bíka m (ȉ í) 1. odrasel samec goveda: rediti bika; gnati kravo k biku; plemenski bik; pobesnel bik; rjove ko bik; močen ko bik; pog. gleda ko zaboden bik, kakor bik v nova vrata zelo neumno ali začudeno; to ga draži kot rdeča ruta bika zelo ∙ pog. kamor je šel bik, naj gre še štrik če sem izgubil, zapravil veliko, lahko še to malenkost; zgrabiti bika za roge odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela; ekspr. ne bodi se z bikom! ne nasprotuj človeku, ki ima večjo veljavo, moč kot ti; ne prepiraj se s trmastim človekom; rojen je v znamenju bika v času od 21. aprila do 21. maja 2. ekspr. zelo močen in orjaški moški: ta bik vzdigne, kolikor hočeš; kako je močen in plečat, pravi bik // slabš. neumen, omejen, zabit človek: bik neumni! dopovej tem bikom, če moreš! ◊ astr. Bik drugo ozvezdje živalskega kroga; zool. moškatni bik govedu podobna žival z dolgo dlako, ki živi v tundri, Ovibos moschatus ♪
22.      bímbo  -ta m (ȋ) ekspr. nekoliko omejen, neroden človek: pravi bimbo je ♪
23.      birokrát  -a m (ȃ) 1. nav. slabš. uradnik, ki se formalistično, neživljenjsko drži predpisov: okostenel, omejen birokrat 2. v zahodnih državah pripadnik visokega uradniškega sloja: bal se je zameriti visokim birokratom ♪
24.      bízgec  -a [gǝc] m (ȋ) ekspr. nekoliko omejen človek: tak bizgec me že ne bo učil; takih nediscipliniranih bizgecev ne maramo / o ti bizgec ti ♪
25.      borníran  -a -o prid. (ȋ) knjiž., nav. slabš. omejen, neumen: bornirani malomeščani; drži se svojih borniranih principov ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226