Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
omamiti (9)
- omamíti in omámiti -im, in omámiti -im dov. (ȋ á; á ȃ) 1. narediti, povzročiti, da se kdo manj ali sploh ne zaveda samega sebe, svojih dejanj: omamiti človeka s plinom, udarcem / omamiti čebele z dimom / ekspr. groza mu je omamila čute 2. povzročiti stanje čutnega in duševnega ugodja, v katerem se zmanjša zavedanje sebe, resničnosti: glasba in ples sta ga omamila, da je pozabil na težave; omamiti se z mamilom 3. knjiž. olajšati, omiliti: omamiti bolečino 4. med. narkotizirati: omamiti bolnika z injekcijo ● ekspr. knjiga ga je čisto omamila prevzela, navdušila; knjiž. te besede so mu omamile vest povzročile, da se je manj zavedal svoje krivde omámljen -a -o: ni mrtev, samo omamljen je; omamljen
od mamil, petja ♪
- anestezírati -am dov. in nedov. (ȋ) med. narediti, dati anestezijo; omamiti, omrtvičiti: anestezirati ranjenca anestezíran -a -o anesteziran bolnik; anesteziran ud ♪
- klorofórm -a m (ọ́) med., vet. brezbarvna hlapljiva tekočina, ki ima narkotični učinek: omamiti bolnika s kloroformom ♦ kem. metan, ki ima tri vodikove atome nadomeščene s klorom; triklormetan ♪
- kloroformírati -am dov. in nedov. (ȋ) med., vet. omamiti s kloroformom: kloroformirati ranjenca; pren., knjiž. morali so kloroformirati njegovo nezaupnost kloroformíran -a -o: kloroformirano mazilo mazilo, ki vsebuje kloroform ♪
- magnetizírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. zdraviti z magnetizmom: magnetizirati bolnega človeka / skušal ga je omamiti in magnetizirati hipnotizirati 2. star. magnetiti: magnetiziral je jeklo magnetizíran -a -o: magnetiziran človek ♪
- narkotizírati -am dov. in nedov. (ȋ) med. dati narkozo, omamiti: narkotizirati bolnika z etrom narkotizíran -a -o: narkotiziran bolnik; spi, kakor bi bil narkotiziran ♪
- omámljenje -a s (ȃ) glagolnik od omamiti: omamljenje z udarcem / operacija brez omamljenja ♪
- omotíti in omótiti -im dov. (ȋ ọ́) knjiž. 1. narediti koga omotičnega: kadar ga omoti vino, se razgovori; omotiti koga z udarci po glavi / nevarnost mu je omotila pamet ∙ ekspr. lepota dežele ga je hitro omotila prevzela, navdušila; star. skušnjava ga je omotila premotila, zapeljala 2. omamiti, ublažiti: omotiti bolečino / omotiti slabo vest v hrupni družbi omóten stil. omóčen -a -o: omoten od dima, pijače ♪
- zamamíti in zamámiti -im, in zamámiti -im dov. (ȋ á; á ȃ) knjiž. 1. vzbuditi pri kom močno željo, poželenje po čem: zamamilo ga je bogastvo; zamamil jih je še topel kruh 2. povzročiti stanje čutnega in duševnega ugodja, v katerem se zmanjša zavedanje sebe, resničnosti; omamiti: ta ženska ga je čisto zamamila; zamamil jih je s svojim nastopom / njene besede so mu zamamile glavo // prevzeti, navdušiti: govor jih je zamamil s svojo odkritosrčnostjo ● knjiž. otrok se je skušal zamamiti z igranjem zamotiti zamámljen -a -o: zamamljen pogled; biti zamamljen od lepote ♪