Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

omajiti (2)

1.      omajíti  -ím tudi omájiti -im dov., omájil (ȋ í; ā) odstraniti lubje z muževnega debla: omajiti smreko / z nožem omajiti palico ∙ nar. omajiti piščalko iz vrbovih mladik narediti // nar. odstraniti lupino, kožo: omajiti krompir / omajiti koruzo oličkati; omajiti prašiča odstraniti ščetine s kože zaklanega prašiča omajèn -êna -o tudi omájen -a -o: omajeno drevo, jabolko ♪
2.      izmezgáti  -ám dov. (á ȃ) nar. štajersko olupiti, omajiti: izmezgati vrbovo šibo ♪