Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

oma (651-675)


  1.      večínoma  prisl. (ȋ) 1. v (veliki) večini: prebivalci tega kraja so večinoma priseljenci; na njivah raste večinoma koruza / obnova je večinoma končana v glavnem, pretežno; tam govorijo večinoma slovensko 2. navadno, ponavadi: ljudske pesmi so se večinoma pele po spominu; prihajali so večinoma ob sobotah; večinoma je zamujala ♪
  2.      védoma  prisl. (ẹ̄) star. vede, zavestno: vedoma narediti napako; vedoma si prilastiti kaj; vedoma ali ponevedoma precenjevati težave / vedoma žaliti koga namenoma, premišljeno ♪
  3.      vékomaj  prisl. (ẹ̄) 1. izraža, da obstaja kako dejanje, stanje brez začetka in brez konca: materija obstaja vekomaj / v krščanstvu Bog je vekomaj 2. izraža, da kako dejanje, stanje nima konca: nihče ne živi vekomaj / tako bo do vekomaj; to bo ostalo na vekomaj neznano / v krščanstvu: kdor veruje, vekomaj ne bo umrl; biti na vekomaj, za vekomaj pogubljen 3. ekspr., v zvezi z od izraža trajanje kakega dejstva, ki nima začetka: človek je živel od vekomaj / zemlja, od vekomaj do vekomaj naša mati // izraža trajanje kakega dejanja, dogodka, kolikor daleč sega človeški spomin: tega se človeštvo vekomaj boji / tako ravna oblast od vekomaj 4. izraža, da kako dejanje, dogajanje traja časovno neomejeno brez prekinitve: narava se vekomaj spreminja; v pravljicah tam je vekomaj pomlad 5. ekspr. izraža trajanje kakega dejanja, stanja do konca življenja, obstajanja koga: vekomaj sta si ostala zvesta; dogodka se bom spominjal vekomaj / biti dolžnik komu na vekomaj, za vekomaj // v zvezi z na, za izraža, da se kako stanje v času po uresničitvi določenega dejanja ne ponovi: država je to ozemlje izgubila za vekomaj; za vekomaj se posloviti od šole / zbogom za vekomaj / sonce svobode nam ne ugasne na vekomaj; sam.: naj se ta trenutek raztegne v vekomaj ♪
  4.      vídoma  prisl. (ȋ) knjiž. vidno: vidoma osupniti, ustrašiti se / moč viharja je vidoma rasla ♪
  5.      vŕhoma  prisl. (ȓ) star. zvrhano: v skrinji je bilo vrhoma srebrnikov; vrhoma natlačena torba ♪
  6.      vŕstoma  prisl. (ȓ) knjiž. povrsti: ponoči so vrstoma hodili stražit // v vrsti, v vrstah: vrstoma korakati ♪
  7.      vzdíhoma  prisl. (ȋ) knjiž. z vzdihom, vzdihujoč: vzdihoma je dvignila vedro s tal; vzdihoma je zaprl trudne oči ♪
  8.      začétkoma  prisl. (ẹ̑) knjiž. v začetku, na začetku: začetkoma je pihal močen veter; začetkoma so se mu smejali ♪
  9.      zagomazéti  -ím dov. (ẹ́ í) nav. 3. os. 1. začeti gomazeti: mravlje so zagomazele po listju; brezoseb. ob strelu je na trgu zagomazelo kakor v mravljišču 2. z dajalnikom gomazeč se pojaviti po telesu, delu telesa zaradi kakega doživetja, dogodka: ob tem prizoru so mu mravljinci zagomazeli po hrbtu; brezoseb. od groze mu je zagomazelo po vsem telesu / strah, prijetna toplota mu zagomazi po telesu ♪
  10.      zakomandírati  -am dov. (ȋ) pog. ukazati, odločiti: rada je kaj zakomandirala / otroci, spat, je zakomandirala ♪
  11.      zalomástiti  -im dov. (á ȃ) silovito, hrupno iti skozi kaj ovirajočega: zalomastili smo skozi nizko grmičje // ekspr. silovito, hrupno iti sploh: jezen je zalomastil po stopnicah ♪
  12.      zapomagánje  -a s (ȃ) star. klicanje na pomoč: slišalo se je zapomaganje ♪
  13.      zaporédoma  prisl. (ẹ̄) 1. izraža razvrstitev, pri kateri si stvari v prostoru, času sledijo: konji so dirjali zaporedoma; po klancu so zaporedoma stale stojnice / bil je zaporedoma kmet, trgovec, slikar 2. izraža, da si pri dejanju vršilci, predmeti dejanja sledijo: kadili so zaporedoma eno samo pipo; najprej je odložil žlico gospodar, za njim so jo zaporedoma tudi drugi / brati zaporedoma izvirnik in prevod 3. izraža, da si časovne enote, ponovitve, stvari neposredno sledijo: lepo so odpeli več pesmi zaporedoma; že dve noči zaporedoma ni spal; nekaj mesecev zaporedoma je bila brez dohodkov; trikrat zaporedoma ne more biti izvoljen za to funkcijo / zaporedoma so prišle slabe letine sledile so si ♪
  14.      zavédoma  prisl. (ẹ̄) star. zavestno: zavedoma se izogibati koga ♪
  15.      zbókoma  prisl. (ọ̑) knjiž. 1. z bokom naprej: zbokoma se je prerinil mimo; zbokoma se umikati 2. na bok, postrani: zbokoma je legel na posteljo ♪
  16.      zdóma  prisl. (ọ̑) v povedni rabi izraža odsotnost iz domače hiše, iz svojega stanovanja: pridi, ko bodo drugi zdoma; dolgo časa je bila zdoma / iskal je izgovor, da bi ostal zdoma; prim. dom ♪
  17.      zdómar  -ja m (ọ̑) 1. nekdaj kdor si pridobiva (osnovna) materialna sredstva z delom, navadno s prodajo drobnih predmetov zunaj domačega kraja: kot zdomar je krošnjaril po svetu; ribniški zdomarji 2. slabš. zdomec: zdomarji so se vrnili na delo v tujino; nesreča naših zdomarjev ♪
  18.      zdómarski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na zdomarje: zdomarska vas / zdomarski učitelj zdomski ♪
  19.      zdómarstvo  -a s (ọ̑) nekdaj dejavnost zdomarjev: zdomarstvo Ribničanov ♪
  20.      zdúškoma  prisl. (ȗ) star. na dušek, v dušku: jedel je hlastno, pil zduškoma; zduškoma izprazniti kozarec vina ♪
  21.      zgódnjerománski  -a -o prid. (ọ̄-ȃ) nanašajoč se na zgodnjo romaniko: zgodnjeromanski slog / cerkev iz zgodnjeromanske dobe ♪
  22.      zgódnjeromántičen  -čna -o prid. (ọ̄-á) nanašajoč se na zgodnjo romantiko: zgodnjeromantični slog / zgodnjeromantični skladatelj ♪
  23.      zlágoma  prisl. (ȃ) 1. izraža, da se dejanje opravlja brez hitenja, naglice: zlagoma brati, oblačiti se; hoditi zlagoma; ekspr. poletje se zlagoma nagiba h koncu 2. izraža, da se dejanje razvija po majhnih stopnjah; polagoma: napredovati zlagoma; vid ji zlagoma peša / zlagoma spoznati kaj počasi ♪
  24.      zláhkoma  prisl. (ȃ) star. z lahkoto, zlahka: zlahkoma dobiti, najti, pozabiti; zlahkoma se prilagodi razmeram / preveč zlahkoma obljubljaš ♪
  25.      zlatomášnik  -a m (ȃ) rel. duhovnik, ki je dosegel petdeset let mašništva: srečanje zlatomašnikov ♪

   526 551 576 601 626 651 676 701 726 751  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA