Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
oma (626-650) 
- toksikomaníja -e ž (ȋ) bolezenska sla po uživanju strupenih snovi: zdraviti se zaradi toksikomanije / alkoholna toksikomanija ♪
- tôlpoma prisl. (ō) knjiž. v tolpah: uporniki so tolpoma plenili po mestu / tolpoma se upirati množično ♪
- tomahávk -a m (ȃ) pri severnoameriških Indijancih bojna sekira: nositi tomahavk ♪
- Tomáž -a m (ȃ) ekspr., v zvezi neverni Tomaž kdor (česa) ne verjame: ne bodi tak neverni Tomaž; tudi najbolj neverne Tomaže je prepričal ♪
- Tomážev -a -o prid. (ȃ) agr., v zvezi Tomaževa žlindra in tomaževa žlindra Thomasov fosfat: gnojiti s Tomaževo žlindro ♪
- toponomástičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na toponomastiko: etnografske in toponomastične ostaline / toponomastična razprava ♪
- toponomástika -e ž (á) lingv. veda o toponimih: ukvarjati se s toponomastiko ♪
- trahomáš -a m (á) žarg., med. trahomski bolnik: odstotek trahomašev ♪
- trenútkoma prisl. (ȗ) knjiž. v trenutku, v hipu: njegov pogum se je trenutkoma spremenil v strah / bila je zaskrbljena, trenutkoma tudi jezna na trenutke // v tem trenutku, v tem hipu: trenutkoma mu ne more pomagati ♪
- tréskoma prisl. (ẹ̑) knjiž. s treskom: šipe so se treskoma sesule; treskoma zapreti vrata ♪
- tŕgoma prisl. (ȓ) knjiž. pretrgano: trgoma dihati; trgoma pripovedovati ● knjiž. slovenska kultura si je trgoma utirala pot težko, s težavo ♪
- tripanosóma -e ž (ọ̑) nav. mn., zool. bičkarji, ki živijo kot zajedavci v krvni plazmi, Trypanosomidae: tripanosome so povzročitelji spalne bolezni ♪
- trôpoma prisl. (ō) knjiž. v tropih: pozimi so se volkovi tropoma približevali naseljem / ljudje so tropoma hiteli na trg v velikem številu ♪
- trúdoma prisl. (ȗ) knjiž. s trudom, s težavo: trudoma dihati, vstati / le trudoma se je spominjal dogodkov pred nesrečo / trudoma pridobljena spoznanja ♪
- trúmoma prisl. (ū) knjiž. v trumah: trumoma bežati, preseljevati se / ekspr. v nekaterih deželah prebivalci trumoma umirajo od lakote v velikem številu, množično ♪
- udomáčenje -a s (ȃ) glagolnik od udomačiti: udomačenje divje živali ♪
- udomáčenost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost udomačenega: popolna udomačenost divje živali / ekspr. udomačenost besede ♪
- udomačevánje -a s (ȃ) glagolnik od udomačevati: udomačevanje divjih živali / udomačevanje športa med ljudmi ♪
- udomačeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da postane kaka divja žival domača: lisico smo udomačevali / človek je udomačeval divje živali / ekspr. udomačevati okrasne rastline 2. ekspr. delati, da se kdo prilagodi novemu okolju: bivanje med njimi ga je udomačevalo / pesnik je udomačeval tuje umetnostne novosti ● knjiž. blaga svetloba je udomačevala prostor ga delala domačega, prijetnega udomačeváti se ekspr. prilagajati se novemu okolju: seznanjal se je z ljudmi in se udomačeval; udomačevati se v novem kraju ♪
- udomačítev -tve ž (ȋ) glagolnik od udomačiti: udomačitev konja ♪
- udomáčiti -im dov. (á ȃ) 1. narediti, da postane kaka divja žival domača: lovec je udomačil srno; ta žival se težko udomači / človek je udomačil govedo / ekspr. udomačiti rastlino 2. ekspr. narediti, da se kdo prilagodi novemu okolju: sodelavca so hitro udomačili / udomačiti tujo besedo, navado udomáčiti se ekspr. prilagoditi se novemu okolju: spoznal je navade prebivalcev in se hitro udomačil; v mestu se je dobro udomačil ● ekspr. knjige so se udomačile med ljudmi zelo razširile; jih veliko berejo udomáčen -a -o: udomačeni in divji konji ♪
- udomačljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da udomačiti: udomačljiva žival ♪
- urádoma prisl. (ȃ) zastar. uradno: uradoma ugotoviti / uradoma biti dolžen sprožiti postopek po uradni dolžnosti ♪
- uvódoma prisl. (ọ̑) knjiž. za uvod, v uvodu: uvodoma je govoril predsednik; uvodoma opisati, pojasniti / kot smo uvodoma že omenili, je položaj zelo težek na začetku ♪
- váloma prisl. (ȃ) knjiž. v valu, v valovih: voda je valoma predrla nasip; pren. obup se ji je valoma zaganjal k srcu ♪
501 526 551 576 601 626 651 676 701 726 
