Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

oljen (26-50)

26.      nèpovóljen  -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) knjiž. slab, nezadovoljiv: nepovoljen izid tekmovanja; nepovoljne gospodarske razmere / nepovoljne ocene / dobiti nepovoljen odgovor negativen, odklonilen nèpovóljno prisl.: nepovoljno vplivati / zastar. nepovoljno izobražen nezadostno ♪
27.      nèprostovóljen  -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni prostovoljen: čeprav je bila laž neprostovoljna, se je je sramovala; neprostovoljno delo; neprostovoljno potovanje / bili so neprostovoljne priče neprijetnemu dogodku / neprostovoljna dražba prisilna dražba nèprostovóljno prisl.: neprostovoljno se odločiti za kaj ♪
28.      nèradovóljen  -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) star. neprostovoljen: neradovoljno delo / bili so neradovoljne priče neprijetnemu dogodku ♪
29.      nèsoljèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni soljen: nesoljen kruh; nesoljene jedi / nesoljena cesta ♪
30.      nevóljen  -jna -o prid. (ọ̄) ki se s čim ne strinja, ni zadovoljen; nejevoljen: ob njegovih besedah je postal nevoljen; nevoljen ga je vprašal, kdaj se namerava vrniti / kadar jo je obiskal, je bila nekoliko nevoljna ∙ star. zaradi tega je bil zelo nevoljen nanj hud, jezen // ki vsebuje, izraža nejevoljo: z nevoljnim obrazom mu je sledil; spremljal ga je njegov nevoljni pogled nevóljno prisl.: nevoljno pogledovati, vprašati ♪
31.      nèzadovóljen  -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni zadovóljen: nesrečen in nezadovoljen človek; vedno se pritožuje, zelo nezadovoljen je / nezadovoljni obrazi / biti nezadovoljen sam s seboj / z njegovim odgovorom so bili nezadovoljni / ekspr. z novim direktorjem niso ravno nezadovoljni so zadovoljni / ekspr. nocoj je nekam nezadovoljen slabe volje / evfem. tak je kot oče, takoj nezadovoljen nejevoljen, jezen nèzadovóljno prisl.: nezadovoljno reči; nezadovoljno, prisiljeno se smehljati ♪
32.      nèzadovoljèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni zadovoljèn: čutil se je nezadovoljenega / nezadovoljene potrebe, zahteve / knjiž. njegove nezadovoljene želje neizpolnjene / biti spolno nezadovoljen ♪
33.      nèzadovoljênost  -i ž (ȅ-é) dejstvo, da je kdo nèzadovoljèn: vzrok za to dejanje je treba iskati v njegovi duhovni nezadovoljenosti / njena spolna nezadovoljenost ♪
34.      nôvoizvóljen  in nôvo izvóljen -a -o prid. (ō-ọ́) knjiž. nedavno izvoljen, nov: novoizvoljeni odbor, predsednik; novoizvoljena skupščina ♪
35.      obkóljenec  -nca m (ọ́) kdor je obkoljen: na obkoljence so neprestano streljali ♪
36.      osmoljênec  -nca m (é) žarg., šport. kdor ima smolo pri tekmovanju: največji osmoljenec med našimi reprezentanti je bil, ker se mu je že pri prvi dirki pokvaril motor ♪
37.      ozlovóljenost  -i ž (ọ̑) knjiž. nejevolja: radovednost se je spremenila v ozlovoljenost / z obraza se mu bere ozlovoljenost ♪
38.      povóljen  -jna -o prid., povóljnejši (ọ́ ọ̄) knjiž. dober, zadovoljiv: povoljen uspeh; napravil je nanj povoljen vtis / povoljne ocene / dati povoljen odgovor pozitiven, pritrdilen ∙ zastar. novi oskrbnik je bil ljudem povoljen jim je ugajal, so bili z njim zadovoljni povóljno prisl.: zadeva je povoljno rešena ♪
39.      privoljênje  -a s (é) glagolnik od privoliti: dekletovo privoljenje v poroko; tiho privoljenje / to so naredili brez njegovega privoljenja soglasja; šla sta s privoljenjem staršev z dovoljenjem ♪
40.      prostovóljen  -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) ki temelji na svobodni volji, ne pa na prisili, obveznosti: prostovoljna odločitev; udeležba je prostovoljna / da se ne bi predali sovražniku, so se odločili za prostovoljno smrt; s prostovoljnim delom zgraditi kulturni dom / pobirati prostovoljne prispevke / prostovoljno gasilsko društvo ♦ šol. prostovoljne dejavnosti organizirano izvenšolsko udejstvovanje mladine prostovóljno prisl.: prostovoljno narediti, se odločiti ♪
41.      radovóljen  -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) star. prostovoljen: radovoljna odločitev / iz radovoljne samote se je le malokdaj odpravil med ljudi ● zastar. dati z radovoljnim srcem rad, z veseljem radovóljno prisl.: radovoljno je odšel z njim ♪
42.      samovóljen  -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) ki ravna po svoji volji, ne oziraje se na želje, zahteve drugih: bil je trmast in samovoljen človek; samovoljen deček; samovoljna ženska // ki vsebuje, izraža tako ravnanje: samovoljen poseg, ukrep; to je bilo samovoljno dejanje / samovoljni sklepi / samovoljna prekinitev dela prenehanje dela za določen čas zaradi ekonomskih, političnih zahtev delavcev samovóljno prisl.: njegove verze je samovoljno popravljal; samovoljno ravnati; član posadke je samovoljno zapustil ladjo ∙ ekspr. solze so ji samovoljno pritekle iz oči proti njeni volji ♪
43.      sámozadovóljen  -jna -o prid. (ȃ-ọ́ ȃ-ọ̄) zadovoljen sam s seboj: samozadovoljen človek; postali so preveč samozadovoljni / samozadovoljen smehljaj; njegovo sebično, samozadovoljno življenje / obšlo jo je samozadovoljno čustvo sámozadovóljno prisl.: ded si je samozadovoljno pogladil brado; samozadovoljno se smehljati ♪
44.      slabovóljen  -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) ki je (navadno) slabe volje: običajno je redkobeseden in slabovoljen / ošinila ga je s slabovoljnim pogledom slabovóljno prisl.: slabovoljno je odgovarjal na vprašanja ♪
45.      smoljênje  -a s (é) glagolnik od smoliti: smoljenje ladij, sodov ♪
46.      soljênec  -nca m (é) podolgovato pecivo iz kvašenega testa, potreseno s soljo (in kumino): prodajati preste, rogljiče in soljence ♪
47.      soljênje  -a s (é) glagolnik od soliti: soljenje juhe / soljenje in sušenje rib; konzerviranje živil s soljenjem; soljenje in prekajevanje ♪
48.      svojevóljen  -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) ki ravna po svoji volji, ne oziraje se na želje, zahteve drugih: svojevoljen in trmast človek; ta ženska je zelo svojevoljna // ki vsebuje, izraža tako ravnanje: svojevoljen poseg, ukrep / svojevoljna prekinitev dela samovoljna prekinitev dela svojevóljno prisl.: svojevoljno ravnati ♪
49.      travopóljen  -jna -o prid. (ọ̑) agr. pri katerem se v zaporedju menjavajo trava, travna detelja in poljske kulture: travopoljno kolobarjenje ♪
50.      trípóljen  -jna -o prid. (ȋ-ọ̑) agr., navadno v zvezi tripoljno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se seje na del zemljišča ozimno žito, na del jari posevki, del pa ostane nezasejan in se deli vsako leto menjujejo: dvopoljno in tripoljno gospodarstvo ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226