Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

okriviti (1)

1.      okrivíti  -ím dov., okrívil (ȋ í) knjiž. obdolžiti, obtožiti: bal se je, da ga bodo česa okrivili; okrivili so ga tatvine; po nedolžnem okriviti koga / okriviti nasprotnika, da je kršil sporazum okrívljen -a -o: biti okrivljen umora ♪