Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
okrasje (22) 
- okrásje -a s (ȃ) okrasni predmeti: obesiti okrasje; izkopana posoda ni okrasje / redko nositi okrasje iz dragih kamnov nakit // celota likovnih elementov, namenjenih olepšavi: kovano železno okrasje portalov; okrasje na baročnih oltarjih ∙ ekspr. le ruta je okrasje njene glave okras ♦ lit. pesniško okrasje ♪
- bisernína -e ž (ȋ) 1. biserno okrasje: okrasiti z dragimi kamni in bisernino 2. redko biserovina: nož z bisernino v ročaju ♪
- bižuteríja -e ž (ȋ) drobno, navadno ceneno okrasje, nakit: velika izbira bižuterije // redko trgovina s takim nakitom ♪
- bleskovít -a -o prid. (ȋ) zastar. bleščeč, lesketajoč se: bleskovito okrasje ♪
- brončén -a -o prid. (ẹ̑) bronast, bronen: brončen kip; brončeno okrasje / njegov obraz je bil brončene barve ♪
- kínč -a m (ȋ) zastar. okras: njegov najlepši kinč so bile brke // nakit, okrasje: na sebi ima polno kinča ♪
- lepotíčje -a s (ȋ) knjiž. 1. okrasni predmeti za nošenje na telesu; nakit: biserno lepotičje; lepotičje iz zlata; izdatki, skrinjica za lepotičje; pren. te lastnosti so lepotičje njene duše 2. redko okrasni predmeti, okrasje: obložiti smrečico z lepotičjem; stekleno lepotičje v vitrini ♪
- líšp -a m (ȋ) star. 1. nakit, lepotičje, okrasje: ogledovati na stojnici lišp; bila je oblečena preprosto, brez lišpa; izdati mnogo denarja za lišp 2. razkošje, sijaj: v vsem tem lišpu in blišču ni bila srečna ♪
- nakítje -a s (ȋ) 1. star. nakit: nadeti si nakitje 2. redko okrasni predmeti, okrasje: razstavljeno stekleno nakitje ♪
- namízen -zna -o prid. (ȋ) 1. ki je za na mizo: namizno okrasje / namizni koledar, prt; namizna svetilka // namenjen za uporabo pri jedi, jedenju: namizni prt / namizni pribor pribor, s katerim se jemljejo jedi na krožnik; namizna posoda posoda, v kateri se prinašajo jedi na mizo in jemljejo iz nje na krožnik 2. ki je boljše, izbrane vrste: namizno grozdje, sadje; namizno olje; pijejo samo belo namizno vino 3. v zvezi namizna igra (športna) igra, navadno z manjšo žogo ali kroglo, ki se igra na mizi: namizne in druge igre ◊ gost. namizni grelec priprava za ogrevanje jedi in pijače; šport. namizni tenis ♪
- napleníti in napléniti -im dov. (ȋ ẹ́) s plenjenjem priti do česa: okrasje so naplenili v mestu; naplenili in naropali so veliko dragocenosti ♪
- rokokójevski -a -o prid. (ọ̑) rokokojski: rokokojevsko okrasje ♪
- srebró -á s, daj., mest. ed. srêbru in srébru (ọ̑) 1. težka žlahtna kovina bele barve, ki dobro prevaja toploto in elektriko: pridobivati srebro; zlitine srebra in drugih kovin; okrasje, posoda iz srebra; bleščati se kot srebro / s srebrom pretkana obleka s srebrnimi nitmi // pog. izdelki iz srebra: čistiti srebro; na mizi je porcelan, kristal, srebro // ekspr. srebrn denar: preštevati srebro; plačati v srebru, s srebrom 2. ekspr. kar je po barvi, sijaju podobno srebru: srebro zvezd / srebro v njenih laseh sivi lasje 3. v zvezi živo srebro tekoča žlahtna kovina srebrno bele barve: hlapi živega srebra; rudnik živega srebra ● publ. olimpijsko srebro olimpijska srebrna medalja; pog. v teh dneh se je živo srebro močno dvignilo je temperatura zelo narasla; ekspr. otrok je kot živo srebro živahen, nemiren; preg. govoriti je srebro, molčati pa
zlato včasih je bolje, da se kaka stvar, mnenje ne pove ◊ metal. novo srebro zlitina bakra, cinka in niklja ♪
- stèbrski -a -o [tǝb] prid. (ǝ̄) nanašajoč se na steber 1: stebrsko okrasje / stebrska dvorana ♪
- stêkloslikár -ja m (ē-á) 1. um. kdor se ukvarja s slikanjem na steklo ali s sestavljanjem kosov barvastega stekla v sliko: baročni, srednjeveški stekloslikarji 2. kdor poklicno slika okrasje na steklene izdelke ali izdeluje napisne plošče: zaposliti se v steklarni kot stekloslikar ♪
- tírsov -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tirs: tirsovo okrasje / tirsova palica ♪
- vdelávati -am nedov. (ȃ) delati, da je kaj trdno nameščeno v čem: vdelavati intarzije; vdelavati okrasje v glino // delati, da kaj postane sestavina česa: vdelavati dodatni material / redko z mešanjem vdelavati jajca v testo vmešavati ♪
- vdólbsti vdólbem [u̯b] dov., vdólbite in vdolbíte (ọ́) 1. z dolbenjem narediti, izoblikovati kaj v kaj: vdolbsti luknje; vdolbsti srce, znamenje; vdolbsti v les, podlago / redko: kamnosek je vdolbel črke, napis v marmor vklesal; vdolbsti datum, ime v prstan vgravirati; vdolbsti okraske v steklo vbrusiti; pren. trpljenje mu je vdolblo v obraz globoke gube 2. narediti, izoblikovati kaj, navadno vbočenega, z odstranitvijo materiala, snovi na delu česa: vdolbsti jamice v mivko / voda izgine v luknji, ki jo je vdolbla v kamnit svet ● ekspr. pri smehu so se ji vdolble jamice v lica naredile vdólben -a -o: vdolbena votlina; stena je na sredini vdolbena; vdolbeno okrasje ♦ arheol. vdolbeno strgalo ♪
- vegetatíven -vna -o prid. (ȋ) 1. rastlinski: vegetativni in animalni svet / vegetativna hrana / vegetativno baročno okrasje 2. bot. ki je v zvezi z rastjo in prehranjevanjem rastlin: listi, korenine in drugi vegetativni deli rastline / vegetativni organi korenina, listi, steblo 3. biol. ki poteka brez oploditve, nespolen: vegetativno razmnoževanje / vegetativno križanje rastlin 4. biol. nanašajoč se na za ohranjanje življenja in za rast bistvena in od volje neodvisna dogajanja v telesu: dihanje, prebava in druge vegetativne funkcije / vegetativno živčevje živčevje, ki deluje samostojno, neodvisno od volje ♪
- vílski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vilo, hišo: okrasje na vilskih zidovih / vilska četrt ♪
- vítičast -a -o prid. (ȋ) 1. ki ima vitice: vitičast bršljan, grah; vitičaste rastline 2. podoben vitici: vitičaste noge pri raku; vitičasto okrasje ♪
- žêlod -óda m (é ọ́) plod hrasta: obmetavati se z želodi; povedati uganko o želodu ♦ bot. enosemenski zaprti plod, ki ga pri dnu obdaja skledičast ovoj // ed. več želodov, želodi: drobiti želod; nabirati želod; krmiti prašiče z želodom // kar je po obliki temu podobno: zvezde, želodi, storži in drugo novoletno okrasje / ekspr. zadeli so ga svinčeni želodi iz brzostrelke krogle ♪