Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

okras (426-450)



  1.      piláster  -tra m (á) arhit. iz stene nekoliko izstopajoč pas z bazo in kapitelom: pročelje stavbe je okrašeno s pilastri; kaneliran pilaster
  2.      pilón  -a m (ọ̑) arhit. vsak od dveh trapezastih stolpov ob vhodu v egipčanski tempelj: pročelje pilona je okrašeno z reliefi
  3.      pionírka  -e ž (í) ženska oblika od pionir: pionirke so okrasile dvorano / tekmovanje pionirk v orodni telovadbi / pionirka gibanja za ženske pravice
  4.      pípa  -e ž (í) 1. priprava za kajenje, ki se napolni s tobakom: iztrkati, natlačiti pipo; vzeti pipo iz ust; kadil je iz dolge pipe; lesena, lončena, porcelanasta pipa; s srebrom okovana pipa; pipa s kratko cevjo / vodna pipa v orientalskem okolju pri kateri gre tobakov dim po dolgi cevi skozi posodo z vodo; tobak za pipo / kaditi pipo; prižgal si je pipo 2. priprava za odpiranje in zapiranje pretoka tekočin in plinov: odpreti, zapreti pipo; pipa na sodu / plinska, vodovodna pipa / pipa pušča; iz slabo zaprte pipe kaplja; iz pipe teče voda ● pog. dal je nov sod na pipo začel je točiti pijačo iz novega soda; pog. krčmar je imel na pipi dobro rebulo je prodajal, točil; pipa miru pri severnoameriških Indijancih okrašena pipa z dolgim, ravnim ustnikom, ki se uporablja zlasti ob sklepanju miru; ekspr. pokadiva pipo miru spraviva se, pobotajva seobrt. steklarska pipa priprava v obliki cevke za oblikovanje kroglice steklene mase; teh. pipa okrov z vrtljivim stožcem, ki ima prečno odprtino za reguliranje pretoka; kotna pipa na oglu dveh pravokotno stoječih cevi; mešalna pipa ki omogoča mešanje dveh tekočin; mrazna pipa za iztok vode iz cevja
  5.      písan  -a -o prid. (í) 1. ki je zelo različnih barv: pisani cveti, listi; kamenčki so ustvarjali pisane like; pisani trakovi; pisana obleka, preproga; ptič s pisanim perjem; rdeče, živo pisan / pisan travnik; opazoval je pisano gnečo na trgu; rož je bilo toliko, da je bilo vse pisano / rada nosi pisano perilo perilo, navadno izrazitih, močnejših barv ali večbarvno 2. nav. ekspr. iz zelo različnih elementov zanimivo, privlačno sestavljen; pester: spored je bil zelo pisan; praznična številka časopisa je precej pisana; ima zelo pisano delo / pisana preteklost; pisano življenje / pisana druščina / pisane barve; pisane kombinacije česa ● ekspr. ima pisan, zlat, židan čas veliko prostega časa; ekspr. pretepel te bom, da boš ves pisan zelo te bom pretepel; star. pisana mati mačehavrtn. pisana kopriva lončna rastlina s pisanimi, koprivi podobnimi listi, Coleus hybridus; pisana koruza enoletna okrasna rastlina z listi, ki imajo srebrne proge, Zea mays japonica; zool. pisana penica penica s pisanim perjem in močnim rjavkasto rumenim kljunom, Sylvia nisoria písano prisl.: pisano prebarvati kaj; pisano vezeni prtički ∙ ekspr. pisano ga je pogledala jezno, srepo
  6.      plastrón  -a m (ọ̑) 1. obl. okrasni vstavek, navadno barvno drugačen od podlage, na sprednji strani ženskih bluz, oblek, moških srajc: kupila si je temno modro obleko z belim plastronom; plastron iz čipk 2. šport. usnjena prevleka, ki pri sabljanju varuje prsi pred udarci: kupil si je nov floret in plastron
  7.      platána  -e ž () okrasno drevo z gladkim lubjem in listi, podobnimi javorovim: sedela sta v senci košate platane; drevored platan
  8.      platníca  -e ž (í) nav. mn. 1. vsak od obeh zunanjih, trših listov knjige, revije, povezanih med seboj s hrbtom: izdelovati platnice; spodnja, zgornja platnica; naslov na platnici; knjiga s črnimi, okrašenimi platnicami // tako med seboj povezana lista sploh: narediti platnice iz lepenke; povezati platnice s trakom 2. vsaka od obeh stranskih, odstranljivih ploščic na ročaju noža: nož ima kovinske, rožene platnice ● redko platnica vrat krilotisk. knjiga z mehkimi iz tanjše, s trdimi platnicami iz debelejše lepenke; zool. platnica manjša modro zelena sladkovodna riba, Leuciscus virgo
  9.      pleteníca  -e ž (í) 1. iz več pramenov spleten trak: s srebrnimi pletenicami okrašena suknja; bombažne pletenice / pletenice iz slame 2. gastr. kiti podobno pecivo navadno iz kvašenega testa; pletenka: peči pletenice; žemlje in pletenice 3. nar. košara, jerbas: pletenica jajc, zrnja ● knjiž. tlak pokriva rjava pletenica pletena preproga; zastar. lase ima spletene v debelo pletenico kito
  10.      pleteníčje  -a s () um. okras v rezbarstvu 17. stoletja v obliki jezikastih trakov: pleteničje in hrustančevje
  11.      pletenína  -e ž (í) 1. tekstilni izdelek, narejen s pletenjem: izdelovati tkanine in pletenine; mehka, raztegljiva, vzorčasta pletenina / ročna, strojna pletenina ♦ obrt. dvolična pletenina ki je na pravi in na narobni strani enaka // s pletenjem narejeno oblačilo: rada nosi pletenine; plete jopice in druge pletenine; novi modeli tovarne pletenin 2. kar je narejeno s pletenjem, prepletanjem: žična pletenina; šibje za različne pletenine 3. um. okras iz geometrično prepletajočih se trakov: pletenina na korni pregraji / predromanska tritračna pletenina
  12.      pletenínast  -a -o prid. (í) nanašajoč se na pletenino: pleteninasti izdelki / pleteninasta ornamentika okras iz geometrično prepletajočih se trakov; pleteninasta skulptura
  13.      pobésiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. drugega za drugim obesiti: nekaj so jih ustrelili, druge pa pobesili / hitro pobesiti okraske 2. premakniti tako, da je usmerjeno nižje, navzdol; povesiti: ko ga je prepoznal, je pobesil meč / pobesiti roke v naročje // spraviti iz pokončnega položaja v smer proti tlom: žival je pobesila rep / pobesiti glavo / rože so pobesile cvete ● pobesiti oči, pogled povesiti oči, pogled pobésiti se spremeniti navadni, naravni položaj v smeri navzdol, zlasti v enem delu: vrata so se pobesila / lica, usta so se mu pobesila ∙ nos (se mu) je pobesil povesil pobéšen -a -o: pobešeni brki; pobešen klas
  14.      počiválnica  -e ž () knjiž., redko 1. soba za počivanje: oditi v počivalnico 2. počivalnik, zofa: ležati na počivalnici; v dvorani stojita okrašena počivalnica in prestol
  15.      podelíti  -ím dov., podélil ( í) 1. dati komu kaj, zlasti na slovesen način: podeliti diplome; podeliti odlikovanja; podeliti literarne nagrade // knjiž. dati sploh: podeliti kredit, štipendijo / podeliti naslov / podeliti komu tolažbo, upanje / okrasne trajnice podelijo vrtu posebno barvitost ♦ rel. podeliti blagoslov, odvezo, zakrament 2. navadno v zvezi s s, z dati kaj od svojega: vse, kar je dobila, je podelila z otroki; kosilo je podelil s sosedom 3. star. razdeliti: podeliti na pet delov / hruške in orehe je podelil med otroke podeljèn -êna -o: podeljeni sta bili dve prvi in dve drugi nagradi; podeljena odlikovanja
  16.      podóbarski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na podobarje ali podobarstvo: podobarski okraski / podobarska delavnica / podobarska obrt izdelovanje kipov, cerkvene opreme in okrasnih predmetov, navadno iz lesa
  17.      podólgič  [g] prisl. (ọ̑) redko podolgem: podolgič branati njivo; posoda ima okraske podolgič in počez
  18.      podzíd  -a m () 1. zid, narejen zaradi preprečevanja krušenja kamenja, drsenja zemlje: skale so porabili pri zidanju podzidov 2. redko spodnji, navadno ojačeni del zidu; podzidek: palača je okrašena z mnogimi stebri in podzidi
  19.      pogáča  -e ž (á) 1. boljši, navadno maslen kruh: jesti pogačo; odrezati kos pogače // etn. tak kruh, okrašen s svečami, rožami, zlasti ob poroki, rojstvu: krstna pogača; ženitovanjska pogača ∙ preg. zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača ♦ gastr. jed iz kvašenega, umešanega ali krhkega testa z različnimi nadevi, pečena v plasteh 2. agr. stisnjena krma iz ostankov rastlinskih snovi, navadno v obliki kolobarja: dajati živini pogače / oljna pogača
  20.      pókec  -kca m (ọ̑) končni del biča iz vlaken lanu, konoplje, ki omogoča pokanje: bič s pokcem ◊ vrtn. okrasni grm z belimi jagodami
  21.      poklópec  in poklôpec -pca m (ọ̄; ó) 1. manjša priprava za pokrivanje, zapiranje: odmakniti poklopec z odprtine na vratih / zapreti poklopec budilke / žični poklopec na steklenici / črni poklopci na ušesih naušniki // star. pokrov: poklopec skrinje / sedela je na poklopcu jadrnice 2. obrt. samostojno krojen in izdelan del oblačila, ki pokriva žepno odprtino: plašč so poživljali okrasni šivi, manšete in poklopci; žepi se zapirajo s poklopci / žepni poklopci ◊ anat. poklopec hrustanec, ki pokriva vhod v grlo; zool. škržni poklopec parni del telesa, ki ob straneh pokriva škrge
  22.      pólmésec  -a tudi -sca [m] m (ọ̑-ẹ̑) 1. redko prvi ali zadnji krajec: na nebu je vzšel polmesec / srpast polmesec 2. temu po obliki podoben predmet: okrasiti dvorano z zvezdami in polmeseci / uhani v obliki polmeseca // tak predmet kot simbol islama: na šotorih pred obleganim mestom so se bleščali polmeseci / rdeča zastava z belim polmesecem in zvezdo je turška ● redko pod očmi je imela polmesece kolobarje; Rdeči polmesec v muslimanskih državah mednarodna zdravstvena organizacija; ekspr. polmesec v boju s križem muslimanstvo v boju, nasprotju s krščanstvom
  23.      pólž  -a [ž] m (ọ̄ ọ́) 1. žival z mehkim telesom, s tipalnicami na glavi, navadno s hišico: polž leze, se slini; polž se je skril v hišico; polži in školjke; hodi, leze, obrača se kot polž zelo počasi / goli polž brez hišice; kopenski, morski polži / jesti, naročiti polže 2. ekspr. kdor hodi, dela počasi: s tem polžem ne grem več v hribe / kot nagovor pohitite, polži 3. obrt. daljši spiralno zavit šop las: razčesati si polža; lase ob ušesu si je počesala v polža / v polža zaviti lasje ● pog. on je v nogah polž zelo počasi hodi, teče; star. povest o jari kači in steklem polžu povest, ki je nianat. polž del notranjega ušesa s slušnimi čutnicami; muz. polž spiralno zavit končni del vratu pri godalih; obrt. polži klekljana čipka, katere vzorec ima obliko spiralno zavitega traku; teh. polž vijak za sukanje zobnika pri velikih prenosnih razmerjih; transportni polž vijačno zavita ploskev, ki pri vrtenju potiska snov naprej; um. polž arhitektonski okrasni element v obliki spirale; voluta; zool. veliki vrtni polž polž s precej visoko in široko rjavkasto hišico, Helix pomatia; podplatasta noga polža
  24.      pólžast  -a -o [ž] prid. (ọ́) ki ima obliko spirale: polžasti kodri / polžasti arhitektonski okraski / polžaste stopnice stopnice, ki se vzpenjajo spiralnoekspr. ne bodi tako polžast počasenfiz. polžasta vzmet spiralna vzmet; strojn. polžasto kolo kolo z izrezom na obodu, ki se prilega polžu pólžasto prisl.: polžasto zavit
  25.      pomòl  -ôla m, mest. ed. tudi pomólu ( ó) 1. utrjen, umetno narejen del pristanišča, ki sega v morje: hiteti na pomol; ob pomolu se zibljejo čolni / pristaniški pomol; pomol za pristajanje čezmorskih ladij / ladjo privezati k pomolu k stebričku na pomolu 2. geogr. del višje ležeče zemeljske površine, ki sega v ravnino, morje, jezero ali v vijugo reke: Dubrovnik leži na pomolu; Ljubljanski grad stoji na pomolu 3. arhit. betonska, lesena konstrukcija, ki moli vodoravno iz zidu: narediti pomol; hiša ima bogato okrašene pomole; obzidan, ograjen, zaprt pomol / ogelni pomol / okno v pomolu ● knjiž. zbrali so se na pomolu pred cerkvijo na ploščadi, pragu; publ. na pomolu so nove senzacije na vidikualp. pomol kratka kamnita tvorba, ki moli navadno vodoravno iz stene; anat. vidni pomol skupek živčnih celic v sredini velikih možganov; talamus; šport. odskočni pomol (odskočna) miza; teh. pomol del žerjava s škripcem ali mačkom, ki sega nad delovni prostor

   301 326 351 376 401 426 451 476 501 526  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA