Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
okras (411-435)
- páprika -e ž (ȃ) 1. kulturna rastlina z razraslim steblom ali njen užitni sad: obirati papriko; sadike paprike / huda, pekoča paprika; rdeča, zelena paprika / vložene paprike; paprika v solati 2. začimba iz zmletih sadov paprike: dodati žličko paprike / pekoča paprika; sladka paprika ◊ gastr. nadevana ali polnjena paprika jed iz paprike, v kateri je mleto meso z rižem in začimbami; vrtn. okrasna paprika ♪
- parkét -a m (ẹ̑) 1. ploščice iz trdega lesa za tla: izdelovati parket; veliki zavoji parketa / polagati parket na določen način pritrjevati parket na podlago; bukov, hrastov parket; tovarna parketa parketarna // tla iz takih ploščic: loščiti, očistiti, zgladiti parket; spraviti madeže iz parketa; na parketu mu je spodrsnilo / brusiti parket; lakirati parket 2. ekspr. zglajena, gladka tla, zlasti kot plesišče: nov par se je pojavil na parketu / zasukati se po parketu 3. star. pritlični prostor s sedeži, zlasti v gledališču; parter: sedeti v parketu; prve vrste parketa ● star. ne zna se gibati, sukati po parketu ne zna se uglajeno vesti ◊ les. lamelni parket iz deščic, nalepljenih na podlago iz mehkega lesa; mozaični parket iz elementov, sestavljenih v okrasne figure ♪
- párkoven tudi parkóven -vna -o prid. (ȃ; ọ̄) nanašajoč se na park: velike parkovne površine / parkovni načrt / vrtno ali parkovno oblikovanje / parkovni vrtnar / parkovno drevo okrasno drevo, gojeno v parkih ♦ urb. parkovno pokopališče pokopališče, na katerem so med seboj zelo oddaljeni grobovi svobodno razvrščeni; vrtn. parkovna kulisa rastline ali skupina rastlin, ki delijo, zapirajo prostor ♪
- párta -e ž (ȃ) etn. okrasni trak za okoli glave zlasti belokranjske ljudske noše deklet: nevesta je imela na čelu široko parto; parta z vezenino ♪
- pásar -ja m (ȃ) izdelovalec praktičnih okrasnih kovinskih predmetov iz navadno neželeznih kovin: veliki oltar sta izdelala kamnosek in pasar; zlatarji in pasarji ♪
- pasijónka -e ž (ọ̑) vrtn. okrasna popenjavka z velikimi posebno oblikovanimi cveti: cvetoča pasijonka ob zidu ♪
- pásji -a -e prid. (á) 1. nanašajoč se na pse: na obrazu je začutil pasji smrček / pasje bevskanje, lajanje / pasja hišica, uta; pasja ovratnica / ekspr. pasja mrcina je stala pred vrati in renčala / pasja zvestoba / pasji jermen jermen, na katerem se vodi pes; pasja razstava razstava čistokrvnih psov; pasja vprega vprega, sestavljena iz psov / kot kletvica: pasja dlaka, tega ti ne verjamem; pasja vera, jim že pokažemo 2. nav. slabš. hudoben, zloben: o, dobro poznam tega pasjega upravnika; že tako je pasji, pa ga še izzivate / ona ima zloben jezik, pa tudi on je ves pasji / kot psovka: izgini, pasji sin; odpri, duša pasja, ali pa ti razbijemo vrata; seme pasje 3. slabš. pretirano vdan nadrejenim, pretirano ponižen: zaničevali so ga zaradi njegove hlapčevske, pasje narave; kako pasja je vaša duša / s svojo pasjo ponižnostjo, vdanostjo ne boste nič dosegli 4. ekspr. ki povzroča
velike težave, neprijetnosti: naj hudič vzame ta pasji svet; le kako bi uredili to pasjo zadevo / to delo je prav pasje / doživeli smo pasje čase; to je pasje življenje / ne pij toliko, šmarnica je vsa pasja / v tem pasjem vremenu ni mogoče oditi dalje v tem slabem, deževnem, mokrem vremenu 5. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: pasji mraz je nastopil; pasja vročina 6. pog., ekspr., v zvezi pasja figa kar je malo vredno, nepomembno: vse to se je začelo zaradi pasje fige 7. nižje pog., ekspr., v prislovni rabi, v zvezi pasja figa izraža a) močno zanikanje ali zelo majhno mero: za to se eno pasjo figo brigam; to je pasjo figo vredno b) v povedni rabi omalovaževanje: vse skupaj je pasja figa 8. nižje pog., v medmetni rabi izraža omalovaževanje: pasja figa, pa tak izlet ● pasji dnevi čas od 23. julija do 23. avgusta; ekspr. takrat smo imeli pasje dneve dneve hude vročine; nar. pasji trn čistilna krhlika;
ekspr. kot predavatelj je dober, pri izpitih je pa pasji zelo strog, nepopustljiv; pasja bombica v papirček zavita glinena kroglica in žveplo, ki ob udarcu poči; pog. pasja radost navadna salama; pog. imeti pasjo srečo glede na neprijetne, neugodne okoliščine zelo veliko, nepričakovano; ekspr. pusti ga, saj vidiš, da je nocoj ves pasji da je zelo jezen, slabe volje ◊ agr. pasji kolač v določeno obliko stisnjeno krmilo za pse; bot. pasji jezik dlakava rastlina z rjavo rdečimi ali rožnatimi cveti, ki kasneje pomodrijo, Cynoglossum; pasji peteršilj navadni steničjak; pasji rep trava, ki raste na vlažnih tleh, Cynosurus; pasji zob rastlina s suličastimi, temno pegastimi listi in rdečimi, nazaj zavihanimi cvetnimi listi, Erythronium dens-canis; rumena pasja čebulica rastlina vlažnih, senčnatih krajev, Gagea lutea; pasja trava trava z zgoščenim socvetjem, Dactylis; um. pasji skok okras v obliki niza iz spiralasto zvitih črt;
vet. pasji kontumac; pasja steklina nalezljiva virusna bolezen živali in ljudi, pri kateri nastopi besnenje in ohromitev; pasja znamka ploščica za označevanje psov glede na obvezno cepljenje in občinski register, ki jo nosijo psi na ovratnici; zgod. pasji snop del desetine, ki so ga podložniki dajali zemljiškemu gospodu za vzdrževanje njegovih psov; zool. pasji som do dveh metrov dolga morska riba z zelo podaljšanim gobcem in močno repno plavutjo, Galeus canis; pasja trakulja v pasjem črevesu živeč zajedavec s tremi ali štirimi odrivki, Echinococcus granulosus pásje prisl.: pasje se počutim; pasje ponižen, vdan; dan je pasje vroč ∙ plavati po pasje tako, da se z nogami in skrčenimi rokami udarja po vodi ♪
- pásma -e ž (ȃ) navadno s prilastkom živali iste vrste, ki se v določenih lastnostih razlikujejo od drugih živali iste vrste: gojil je samo eno pasmo krav; križati različne pasme konj; okrasna pasma golobov / čistokrvna pasma ◊ agr. osvežiti pasmo izboljšati jo s križanjem znotraj pasme; prašič mesnate pasme prašič, ki se goji za pridobivanje mesa; vet. jersey pasma pasma rdeče rjavega goveda, ki daje dosti mleka z velikim odstotkom tolšče; jorkširska pasma pasma belega prašiča, ki se uporablja zlasti za vzrejo bekonov; leghorn pasma pasma lahke kokoši bele barve, ki se goji zaradi jajc; lipicanska pasma pasma plemenitega (belega) konja za vožnjo in jahanje ♪
- paspúla -e ž (ȗ) poševno urezan trak blaga za vidno obrobljanje in okras obleke, oblačila: ovratnik je okrasila s paspulo ♪
- paspulírati -am nedov. in dov. (ȋ) obšivati s poševno urezanim trakom blaga za vidno obrobljanje in okras obleke, oblačila: paspulirati žepe, robove pri predpasniku paspulíran -a -o: paspuliran ovratnik ♪
- pavlóvnija -e ž (ọ́) vrtn. okrasno drevo z velikimi srčastimi listi in belimi ali vijoličastimi cveti, Paulownia: posedli so pod cvetočo pavlovnijo ♪
- pêntlja -e ž (é) 1. trak, zavezan v okrasni vozel z dvema zankama: v laseh ima pisano pentljo; razvezati pentljo; svilena pentlja / mlad umetnik z veliko pentljo okrog vratu / zavezati v pentljo 2. kar je po obliki podobno pentlji, zanki: ceste se prepletajo v pentlje; nadvozi, podvozi in pentlje / cesta se v pentljah spušča v dolino v serpentinah 3. redko petlja: sneti pentljo ◊ šol. element pisane črke, pri katerem se črta elipsasto prekriža sama s seboj ♪
- perjánica -e ž (ȃ) 1. okrasna peresa na pokrivalu: na klobuku je imela košato perjanico; čelada s perjanico // šop večjega, navadno živobarvnega perja na glavi nekaterih ptic: papiga s čudovito perjanico 2. ekspr., navadno s prilastkom kar je po obliki podobno šopu perja: v nebo se je dvigala perjanica umazanega dima; perjanica ognja 3. športna igra z loparji in kroglico s perjem: igrati perjanico // pripomoček za to igro v obliki kroglice s perjem: iskati perjanico ♪
- peterolísten -tna -o prid. (ȋ) ki ima pet listov: peterolistni okrasek / peterolistna rastlina ♪
- petúnija -e ž (ú) vrtn. okrasna enoletna rastlina z raznobarvnimi lijakastimi cveti, Petunia hybrida: gojiti petunije ♪
- piláster -tra m (á) arhit. iz stene nekoliko izstopajoč pas z bazo in kapitelom: pročelje stavbe je okrašeno s pilastri; kaneliran pilaster ♪
- pilón -a m (ọ̑) arhit. vsak od dveh trapezastih stolpov ob vhodu v egipčanski tempelj: pročelje pilona je okrašeno z reliefi ♪
- pionírka -e ž (í) ženska oblika od pionir: pionirke so okrasile dvorano / tekmovanje pionirk v orodni telovadbi / pionirka gibanja za ženske pravice ♪
- pípa -e ž (í) 1. priprava za kajenje, ki se napolni s tobakom: iztrkati, natlačiti pipo; vzeti pipo iz ust; kadil je iz dolge pipe; lesena, lončena, porcelanasta pipa; s srebrom okovana pipa; pipa s kratko cevjo / vodna pipa v orientalskem okolju pri kateri gre tobakov dim po dolgi cevi skozi posodo z vodo; tobak za pipo / kaditi pipo; prižgal si je pipo 2. priprava za odpiranje in zapiranje pretoka tekočin in plinov: odpreti, zapreti pipo; pipa na sodu / plinska, vodovodna pipa / pipa pušča; iz slabo zaprte pipe kaplja; iz pipe teče voda ● pog. dal je nov sod na pipo začel je točiti pijačo iz novega soda; pog. krčmar je imel na pipi dobro rebulo je prodajal, točil; pipa miru pri severnoameriških Indijancih okrašena pipa z dolgim, ravnim ustnikom, ki se uporablja zlasti ob sklepanju miru; ekspr. pokadiva pipo miru spraviva se, pobotajva se ◊ obrt.
steklarska pipa priprava v obliki cevke za oblikovanje kroglice steklene mase; teh. pipa okrov z vrtljivim stožcem, ki ima prečno odprtino za reguliranje pretoka; kotna pipa na oglu dveh pravokotno stoječih cevi; mešalna pipa ki omogoča mešanje dveh tekočin; mrazna pipa za iztok vode iz cevja ♪
- písan -a -o prid. (í) 1. ki je zelo različnih barv: pisani cveti, listi; kamenčki so ustvarjali pisane like; pisani trakovi; pisana obleka, preproga; ptič s pisanim perjem; rdeče, živo pisan / pisan travnik; opazoval je pisano gnečo na trgu; rož je bilo toliko, da je bilo vse pisano / rada nosi pisano perilo perilo, navadno izrazitih, močnejših barv ali večbarvno 2. nav. ekspr. iz zelo različnih elementov zanimivo, privlačno sestavljen; pester: spored je bil zelo pisan; praznična številka časopisa je precej pisana; ima zelo pisano delo / pisana preteklost; pisano življenje / pisana druščina / pisane barve; pisane kombinacije česa ● ekspr. ima pisan, zlat, židan čas veliko prostega časa; ekspr. pretepel te bom, da boš ves pisan zelo te bom pretepel; star. pisana mati mačeha ◊ vrtn. pisana kopriva lončna rastlina s pisanimi, koprivi podobnimi listi, Coleus hybridus; pisana koruza
enoletna okrasna rastlina z listi, ki imajo srebrne proge, Zea mays japonica; zool. pisana penica penica s pisanim perjem in močnim rjavkasto rumenim kljunom, Sylvia nisoria písano prisl.: pisano prebarvati kaj; pisano vezeni prtički ∙ ekspr. pisano ga je pogledala jezno, srepo ♪
- plastrón -a m (ọ̑) 1. obl. okrasni vstavek, navadno barvno drugačen od podlage, na sprednji strani ženskih bluz, oblek, moških srajc: kupila si je temno modro obleko z belim plastronom; plastron iz čipk 2. šport. usnjena prevleka, ki pri sabljanju varuje prsi pred udarci: kupil si je nov floret in plastron ♪
- platána -e ž (ȃ) okrasno drevo z gladkim lubjem in listi, podobnimi javorovim: sedela sta v senci košate platane; drevored platan ♪
- platníca -e ž (í) nav. mn. 1. vsak od obeh zunanjih, trših listov knjige, revije, povezanih med seboj s hrbtom: izdelovati platnice; spodnja, zgornja platnica; naslov na platnici; knjiga s črnimi, okrašenimi platnicami // tako med seboj povezana lista sploh: narediti platnice iz lepenke; povezati platnice s trakom 2. vsaka od obeh stranskih, odstranljivih ploščic na ročaju noža: nož ima kovinske, rožene platnice ● redko platnica vrat krilo ◊ tisk. knjiga z mehkimi iz tanjše, s trdimi platnicami iz debelejše lepenke; zool. platnica manjša modro zelena sladkovodna riba, Leuciscus virgo ♪
- pleteníca -e ž (í) 1. iz več pramenov spleten trak: s srebrnimi pletenicami okrašena suknja; bombažne pletenice / pletenice iz slame 2. gastr. kiti podobno pecivo navadno iz kvašenega testa; pletenka: peči pletenice; žemlje in pletenice 3. nar. košara, jerbas: pletenica jajc, zrnja ● knjiž. tlak pokriva rjava pletenica pletena preproga; zastar. lase ima spletene v debelo pletenico kito ♪
- pleteníčje -a s (ȋ) um. okras v rezbarstvu 17. stoletja v obliki jezikastih trakov: pleteničje in hrustančevje ♪
286 311 336 361 386 411 436 461 486 511