Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

okras (26-50)

26.      amaránt  -a m (ā) vrtn. okrasna rastlina z rdečimi, dolgo trajajočimi cveti; repati ščir ♪
27.      amazonít  -a m (ȋ) min. modrikasto zeleni različek mikroklina: okras iz amazonita ♪
28.      ámbrovec  -vca m (ā) vrtn. platani podobno okrasno drevo, Liquidambar: listje ambrovca je jeseni škrlatno ♪
29.      ámfora  -e ž (ā) antična glinasta posoda z ozkim vratom in dvema ročajema: vino so Grki shranjevali v amforah; geometrično okrašena amfora; amfora za olje ♪
30.      anemóna  -e ž (ọ̑) vrtn., navadno v zvezi žlahtna anemona okrasna rastlina z raznobarvnimi cveti, Anemone coronaria: šopek anemon ♪
31.      aplicírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. prenesti na kaj, prilagoditi kaj čemu: avtor aplicira svoje teorije na politiko; marsikako predavateljevo misel lahko aplicirate nase; aplicirati pravilo na konkreten primer; tuje izkušnje so aplicirali na domače razmere 2. uporabiti, uveljaviti: rešitev hočejo aplicirati kot splošno načelo; aplicirati znanje v praksi 3. obl. našiti, nalepiti okrasek, zlasti na tkanino ali na usnje: aplicirati čipke na obleko aplicíran -a -o: pouk je apliciran na krajevne potrebe; aplicirane vede aplikativne ♪
32.      aplíka  -e ž (ȋ) redko našit, nalepljen okrasek, zlasti na tkanini ali na usnju; aplikacija ♪
33.      aplikácija  -e ž (á) 1. knjiž. prenašanje na kaj, prilagoditev čemu: v dramskem ustvarjanju se je uveljavila aplikacija antičnih motivov na sodobne probleme; izpeljati je treba aplikacijo načel na konkretne primere; to je slaba aplikacija splošnega zakona na to omejeno področje 2. knjiž. uporaba, uveljavitev: poverili so mu praktično aplikacijo izdanih ukrepov; aplikacija znanstvenih izsledkov, sodobnih agrotehničnih metod v poljedelstvu 3. našit, nalepljen okrasek, zlasti na tkanini ali na usnju: našiti aplikacije; obleka z aplikacijami; aplikacija iz usnja ♦ šol. začasno nalepljen, pritrjen znak, navadno na zemljevidu ali na flanelografu ♪
34.      arabéska  -e ž (ẹ̑) um. ornament iz geometrijskih in stiliziranih rastlinskih motivov: po stenah se prepletajo arabeske; z arabeskami okrašena dvorana; pročelje hiše s kamnitimi arabeskami // knjiž. besedna ali miselna igrivost: pesem je brez oblikovnih arabesk / ljubezen mladega para je ljubka arabeska v fabuli ◊ kor. plesna drža, uravnotežena na eni nogi; muz. krajša skladba, navadno klavirska ♪
35.      aranžmá  -ja m (ȃ) 1. dogovor, sporazum, zlasti v gospodarskem poslovanju ali turizmu: podpisati, skleniti aranžma; kreditni aranžma; aranžma potovalnih agencij; aranžma s Francijo o kreditu 150 milijonov dolarjev 2. estetska, skladna ureditev, okrasitev: arhitekt je z okusnim aranžmajem pričaral toplo razpoloženje; izložbeni aranžma 3. muz. priredba skladbe za drugačno instrumentalno ali vokalno zasedbo: napisati aranžma za skladbo; pesem v aranžmaju našega znanega skladatelja ◊ gled. razporeditev igralcev v prostoru in določitev gibanja ♪
36.      aravkárija  -e ž (á) vrtn. okrasno drevo z lepo razvrščenimi vejami in gostimi, temno zelenimi iglicami, Araucaria: čilska aravkarija / sobna aravkarija ♪
37.      arkáda  -e ž (ȃ) 1. arhit. lok nad dvema stebroma, slopoma: stati pod arkado; bazilika z arkadami / slepe arkade loki kot okras na zidu // mn. hodnik z vrsto takih lokov: trgovine v arkadah / Plečnikove arkade / sprehajati se pod arkadami 2. šport. kostni lok nad očesom: boksarju je počila arkada; prebiti si arkado ♪
38.      átila  -e ž (ȃ) nekdaj kratka suknja, okrašena z vrvicami, zlasti huzarska: odložil je atilo in sedel ♪
39.      azaléja  -e ž (ẹ̑) okrasna zimzelena grmičasta rastlina z belimi, rumenimi ali rdečimi cveti: na vrtu imajo belo cvetoče azaleje; semenarna je uvozila večjo količino lončnih azalej ♦ bot. alpska azaleja pritlična gorska grmičasta rastlina z zimzelenimi listi, Loiseleuria procumbens; pontska azaleja zelo redka grmičasta rastlina z rumenimi cveti v gostih šopih, Rhododendron luteum ♪
40.      ažúr  -a m (ȗ) obrt. okras, zlasti na perilu, ki nastane, če se nekatere niti potegnejo iz tkanine, druge pa obšijejo: perilo okrasiti, zarobiti z ažurom; prt z ažurom ♦ tekst. tkanina v vezavi, ki daje luknjičav videz; neskl. pril.: ažur stroj ♪
41.      banderílja  tudi banderíla -e ž (ȋ) z zastavicami okrašeno kopje za bikoborbo: zabadati banderilje biku v vrat ♪
42.      baróčen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na barok: baročni slog / baročni oltar; hiša z baročnim pročeljem; baročno slikarstvo / naši baročni pisci / baročna glasba // knjiž. zelo okrašen, razgiban, bujen: baročna pisava; ekspr. ženska baročne postave baróčno prisl.: slog je baročno preobložen ♪
43.      básreliéf  tudi báreliéf -a [bar-] m (ȃ-ẹ̑) um. relief, pri katerem liki le malo izstopajo iz osnovne ploskve, ploski relief: stene so okrašene z basreliefi ♪
44.      bezèg  -zgà tudi bèzeg -zga [bǝz] m (ǝ̏ ȁ; ǝ̀) grm ali nizko drevo z zdravilnimi rumenkasto belimi cveti in črnimi jagodami: bezeg že cvete // cvetje ali jagode tega grma: čaj iz bezga ◊ bot. divji bezeg drevo ali grm z rdečimi strupenimi jagodami, Sambucus racemosa; vrtn. španski bezeg okrasni grm z dišečimi vijoličastimi ali belimi cveti, Syringa vulgaris ♪
45.      bíngeljc  -a [gǝl] m (ȋ) pog. kar visi, binglja: oder, okrašen z lampijončki, pisanimi bingeljci in zastavicami; kapuce z bingeljci ♪
46.      bísernik  -a m (ȋ) um. okras v obliki niza biserov: stena sobe je bila okrašena z biserniki in rozetami ◊ zool. dnevni metulj z biserno se svetlečimi lisami na spodnji strani kril, Argynnis ♪
47.      bisernína  -e ž (ȋ) 1. biserno okrasje: okrasiti z dragimi kamni in bisernino 2. redko biserovina: nož z bisernino v ročaju ♪
48.      bižuteríja  -e ž (ȋ) drobno, navadno ceneno okrasje, nakit: velika izbira bižuterije // redko trgovina s takim nakitom ♪
49.      blagodúh  -a m (ȗ) bot. prijetno dišeč okrasni grm; dišeči les ♪
50.      bleskovít  -a -o prid. (ȋ) zastar. bleščeč, lesketajoč se: bleskovito okrasje ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226