Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

okop (371)

1.      okòp  -ópa m (ȍ ọ́) 1. vojaški obrambni nasip: naskočiti okope; obdati utrdbo z okopi / skopati okope strelske jarke z nasipi; pren. taka dejanja so okopi miru ∙ publ. s temi argumenti so zagovorniki reform šli na okope so zagovarjali, branili reforme; vznes. klicati ljudstvo na okope pozivati, spodbujati k uporu, boju 2. glagolnik od okopati: okop krompirja ♪
2.      okopálnik  -a m (ȃ) agr. priprava z rezili za okopavanje: delati z okopalnikom / traktorski okopalnik ♪
3.      okópati  tudi okopáti -am in -ljem dov. (ọ́ á ọ́) v vodi odstraniti umazanijo s telesa: okopati bolnika, otroka; okopati se v topli vodi; mesto je bilo, kakor bi se okopalo v svetlem soncu / ekspr. rože so se okopale v jutranji rosi; pren., ekspr. okopati vsako misel v studencu modrosti okópan -a -o: bil je okopan in svež; v soncu okopane hiše ♪
4.      okopáti  okópljem tudi -ám dov., okôplji okopljíte tudi okôpaj okopájte; okôpal (á ọ́, ȃ) zrahljati zemljo okoli rastlin in pri tem odstraniti plevel: okopati krompir / okopati gredo, vrsto; okopati vinograd ♦ mont. okopati čelo s kopanjem očistiti okopán -a -o: okopana njiva; repa je že okopana ♪
5.      okopávanje  -a s (ȃ) glagolnik od okopavati: okopavanje koruze ♪
6.      okopávati  -am nedov. (ȃ) rahljati zemljo okoli rastlin in pri tem odstranjevati plevel: okopavati krompir, repo; okopavati z motiko, okopalnikom ♪
7.      okopavína  -e ž (í) nav. mn., agr. rastlina, ki jo je treba okopavati: saditi, sejati okopavine; korenje, krompir in druge okopavine ♪
8.      okopéti  -ím dov. (ẹ́ í) nar. postati nekoliko plesniv; oprhniti: žito je okopelo / v vročini kruh okopi zadahne okopèl in okopél -éla -o: okopela moka ♪
9.      okopnéti  -ím dov. (ẹ́ í) nav. 3. os. postati kopen: prisojna pobočja so okopnela okopnèl in okopnél -éla -o: okopnele skale ♪
10.      apókopa  -e ž (ọ̑) lingv. opuščanje končnega glasu ali zloga v besedi ♪
11.      bókoplavútarica  -e ž (ọ̑-ȗ) nav. mn., zool. ploščate ribe, ki živijo na morskem dnu, Pleuronectidae ♪
12.      bokoplúta  -e ž (ȗ) nav. mn., zool. ploščate ribe, ki živijo na morskem dnu, Pleuronectidae ♪
13.      dokopáti  -kópljem tudi -ám dov., dokôplji dokopljíte, tudi dokôpaj dokopájte; dokôpal (á ọ́, ȃ) 1. končati kopanje: dokopali smo; dokopati temelje 2. kopati do določene meje: dokopali so do polovice vinograda; dokopal je do skale 3. dodatno, zraven kopati: dokopal je še del jarka dokopáti se s kopanjem priti kam: komaj se je dokopal skozi sneg v zavetišče // ekspr. s prizadevanjem, trudom priti do česa: dokopati se do premoženja, do stanovanja; dokopati se do časti, oblasti; dokopati se do resnice; dolgo je trajalo, preden sem se dokopal do tega spoznanja ♪
14.      dokopávati se  -am se nedov. (ȃ) ekspr. s prizadevanjem, trudom prihajati do česa: počasi se je dokopaval do besednih pomenov; dokopavati se do spoznanja ♪
15.      fótokópija  -e ž (ọ̑-ọ́) kopija, izdelana s fotografskim postopkom: fotokopija dokumenta, originalnega teksta; zbornik fotokopij ♪
16.      fotokopírati  -am dov. in nedov. (ȋ) narediti fotokopijo česa: fotokopirati članek ♪
17.      glinokòp  -ópa m (ȍ ọ́) kraj, prostor, kjer se koplje glina: pripravljanje glinokopa; delavci v glinokopu ♪
18.      grobokòp  -ópa m (ȍ ọ́) star. grobar: grobokop je imel tisti dan veliko dela / sebičnost je grobokop naših skupnih koristi ♪
19.      nèpokopán  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni pokopan: na bojišču so ležala nepokopana trupla ♪
20.      peskokòp  -ópa m (ȍ ọ́) kraj, prostor, kjer se koplje, drobi pesek: voziti pesek iz peskokopa; delavci v peskokopu ♪
21.      pokòp  -ópa m (ȍ ọ́) glagolnik od pokopati: po pokopu so se razšli; pokop živali / žarni pokop / star. nesti koga k pokopu nesti ga pokopat / to bi bil pokop vsega dosedanjega dela ♦ arheol. skeletni pokop ♪
22.      pokopáč  -a m (á) nar. kdor (poklicno) opravlja dela v zvezi s pokopavanjem; pogrebnik: pokopači so bili sosedje ♪
23.      pokopalíšče  -a s (í) 1. navadno ograjen prostor za pokopavanje mrličev: razširiti, urediti pokopališče; pogrebni sprevod je zavil na pokopališče; opuščeno, vaško pokopališče / partizansko, vojaško pokopališče / v osmrtnicah pogreb bo ob 16. uri na domače pokopališče ∙ ekspr. kmalu se bo preselil na pokopališče bo umrl; vznes. na tem pokopališču počiva znani pesnik je pokopan; vznes. že dva meseca počiva na pokopališču je mrtev, pokopan ♦ urb. parkovno pokopališče na katerem so med seboj zelo oddaljeni grobovi svobodno razvrščeni // v nekaterih deželah prostor za pokopavanje mrtvih bitij sploh: pasje pokopališče 2. ekspr., s prilastkom prostor za odlaganje starih, neuporabnih vozil: ladijsko pokopališče; pokopališče avtomobilov ♪
24.      pokopalíščen  -čna -o prid. (ȋ) pokopališki: pokopališčni zid ♪
25.      pokopalíški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pokopališče: pokopališki zid / pokopališka uprava / po pokopališkem redu prvega januarja ni pogrebov ∙ ekspr. v mestu je zavladala pokopališka tišina popolna ♦ rel. pokopališka kapela ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226