Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
okolnost (1) 
- okólnost -i ž (ọ̑) okoliščina: okolnosti ne dovoljujejo napada / to je bila za nas razveseljiva, srečna okolnost / opozoril je na okolnost, da sta se ravno pred letom prvič srečala / živeli so v slabih okolnostih razmerah ♪