Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

okljuk (6)

1.      okljúk  -a m (ȗ) knjiž. ovinek, zavoj: cestni okljuk / po okljukih sta se spustila s hriba ♦ geogr. močna vijuga reke; meander ♪
2.      okljúka  -e ž (ȗ) knjiž. ovinek, zavoj: ostre okljuke ceste / mesto v okljuki reke ♪
3.      okljúkast  -a -o prid. (ȗ) knjiž. ovinkast: okljukasta cesta ♪
4.      pokljúkati  -am dov. (ȗ) pritisniti na kljuko (vrat): pokljukal je, a vrata so bila zaklenjena // star. narahlo udariti, potrkati: pokljukati na okno, vrata ♪
5.      meánder  -dra m (á) 1. um. okras v obliki niza iz pravokotno lomljenih črt: okrasiti z meandri; pren., knjiž. meander žil na licih 2. geogr. močna vijuga reke, okljuk: zaradi meandrov je plovba po reki počasna ♪
6.      pokljúški  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na Pokljuko: pokljuški gozdovi ♦ gozd. pokljuška smreka ♪