Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

oklicevati (4)

1.      okliceváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. razglašati: oklicevati nove uredbe / oklicevati za vladarja 2. nekdaj javno prebirati, navadno mestne, občinske uredbe: občinski sluga je okliceval pred cerkvijo ♪
2.      dokliceváti  -újem nedov. (á ȗ) s klicanjem dosegati, da se kdo odzove ali pride: zaman ga je doklicevala; tovariši so se doklicevali ♪
3.      vpokliceváti  -újem nedov. (á ȗ) uradno klicati koga na opravljanje vojaške obveznosti: vpoklicevati obveznike ♪
4.      oklicávati  -am nedov. (ȃ) oklicevati: birič je oklicaval ukaze ♪