Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

okla (26-50)

26.      pokládanje  -a s (ȃ) glagolnik od pokladati: pokladanje sena; pokladanje in napajanje / uporabiti koruzno slamo za pokladanje za (živinsko) krmo / pokladanje desk čez potok ♪
27.      pokládati  -am nedov. (ȃ) 1. dajati živini (živinsko) krmo: pokladati konjem, kravam, zajcem 2. raba peša polagati: pokladati obkladke na srce / delavci pokladajo cevi / pokladati pasjanso igrati ∙ star. pokladati komu kaj na srce polagati ♪
28.      poklája  -e ž (ȃ) star. (živinska) krma: dati kravam nekaj poklaje ♪
29.      poklánjati  -am nedov. (ȃ) 1. nav. ekspr. dajati komu kaj a) v last brez plačila: rad je poklanjal cvetlice; poklanjati komu kaj za spomin, v zahvalo / dov. to vam poklanjam za spomin; pren. mladinske delovne brigade so naši skupnosti poklanjale številne delovne zmage b) ne da bi zaslužil: poklanjati dobre ocene 2. knjiž. dajati, namenjati: oblikovanju prostora ni poklanjal posebne pozornosti ● knjiž. poklanjati komu zaupanje zaupati mu poklánjati se klanjati se: poklanjal se je na vse strani; kadar so ga srečali, so se mu spoštljivo poklanjali / poklanjajo se mu kot vrhovnemu poglavarju ♪
30.      poklapánost  -i ž (á) ekspr. potrtost, pobitost: trudila se je, da ne bi opazil njene poklapanosti ♪
31.      poklapáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. potreti, pobiti: te besede so ga zelo poklapale poklapán -a -o: odšel je ves poklapan ∙ ekspr. klobuk je bil od dežja ves poklapan pomečkan, potlačen; ekspr. opazovala je stričevo poklapano postavo sključeno; prisl.: poklapano je stopil za njo ♪
32.      poklápiti  -im dov. (á ȃ) star. potreti, pobiti: njegove besede so jo poklapile ● star. pes je poklapil ušesa povesil poklápljen -a -o: domov je prišel zelo poklapljen; poklapljena ušesa ♪
33.      poklásti  -kládem dov. (á ȃ) redko dati živini (živinsko) krmo; položiti: poklasti konjem ♪
34.      pokláti  -kóljem dov., pokôlji pokoljíte (á ọ́) 1. drugega za drugim zaklati: poklati prašiče; poklala in razprodala je vso živino 2. ekspr. pobiti, pomoriti, navadno divje, surovo: poklati ujetnike; poklali so se zaradi denarja / polovico ovc je poklal medved poklán -a -o: poklana čreda ♪
35.      poklatíti  in poklátiti -im, tudi poklátiti -im dov. (ȋ á; á) drugega za drugim sklatiti: poklatiti orehe / poklatili in pokradli so mu vse sadje ● ekspr. najprej so poklatili generale pobili, pomorili poklatíti se in poklátiti se, tudi poklátiti se ekspr. krajši čas potepati se, pohajkovati: malo sem se poklatil po vasi ♪
36.      pricokláti  -ám dov. (á ȃ) coklajoč priti: starec je pricoklal v hišo / pricoklati v coklah / ekspr. bosa je pricoklala predenj prišla ♪
37.      proklamácija  -e ž (á) knjiž. (slovesen) razglas: izdati, napisati, prebrati proklamacijo; proklamacija načela o enakopravnosti / podpisati proklamacijo ♪
38.      proklamírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. (slovesno) razglasiti: proklamirati novo ustavo / revolucija je proklamirala človeške in državljanske pravice proklamíran -a -o: proklamirane pravice ♪
39.      psévdoklasicízem  -zma m (ẹ̑-ȋ) um. umetnostni slog, ki posnema klasicizem: psevdoklasicizem v arhitekturi, literaturi ♪
40.      psévdoklásičen  -čna -o prid. (ẹ̑-á) ki posnema klasično grško in rimsko umetnost: psevdoklasična umetnost ♦ lit. psevdoklasična poetika ♪
41.      razcoklán  -a -o prid. (á) ekspr. razhojen: razcoklane blatne poti so se poleti osušile ♪
42.      stároklásičen  -čna -o prid. (ȃ-á) nanašajoč se na stare Grke in Rimljane; klasičen: staroklasična književnost / staroklasični jezik stara grščina ali latinščina ♪
43.      stóklasa  -e ž (ọ́) bot. trava z velikimi klaski in priostrenimi krovnimi plevami, navadno z resami, Bromus: med žitom je rastla stoklasa / mehka stoklasa ♪
44.      zacokláti  -ám dov. (á ȃ) okorno, ropotaje iti, stopiti: otroci so zacoklali po brvi ♪
45.      zlatoklás  in zlatoklàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á) ekspr. ki ima zlato rumene klase: zlatoklasa pšenica ♪
46.      amfibolít  -a m (ȋ) petr. temno zelena kamnina, ki jo sestavljajo zrna amfibolov in plagioklazov ♪
47.      cóklica  -e ž (ọ̑) manjšalnica od cokla: nositi coklice; klopotal je za očetom z okovanimi coklicami ♪
48.      dajáti  dájem, tudi dájati in dajáti -em, stil. dajáti -èm nedov., dajàj dajájte tudi dájaj dájajte; dajál tudi dájal (á á; á á á; á ȅ) 1. delati, da prehaja kaj k drugemu: denar za kino mu je dajal oče / dajati jesti, piti / dekla je dajala svinjam krmila svinje / dajal mu je nove in nove naloge / dajati na kredit, star. na kredo prodajati; dajati na upanje; hišo dajejo v najem / pog. zakaj mi to daješ nazaj vračaš // podarjati, poklanjati: dajati za spomin / dajati darove, miloščino // delati, da prehaja kaj drugemu v uporabo: ne dajaj knjig, peresa drugim // delati, da lahko kdo kaj dela, s čim razpolaga: dajejo jim na izbiro / otrokom dajejo čudna imena 2. delati, da česa, kar je kdo prej imel, nima več: vse življenje moram samo dajati; krvodajalci dajejo kri 3. delati, ustvarjati čemu kako lastnost: obleka ji daje gosposkost / delo daje zadovoljstvo 4. s širokim pomenskim obsegom delati, da prihaja kaj kam z določenim namenom a) s prislovnim določilom: otroke so dajali v šole / založba daje na trg cenene knjige / ker so bili revni, so dajali otroke za pastirje in dekle b) z namenilnikom: obleke je dajala delat boljšim šiviljam; otroke so dajali študirat pošiljali // z nedoločnikom delati, povzročati, da se s čim kaj dogaja: to mi daje misliti / na nastopih se je dajal slaviti 5. pog. plačevati: dajal je za pijačo, za vino / koliko ti je kupec dajal za avto? je bil pripravljen plačati, je ponujal 6. ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti: krave mu dajejo malo mleka; plantažni nasad bo dajal sto vagonov jabolk; ovca daje volno / drevo daje vrtu senco; zvezde so dajale bledo svetlobo / pog. kinematograf daje štiri predstave na dan; kaj dajejo danes v gledališču / pog. preživlja se s tem, da daje ure iz matematike poučuje izven šole, inštruira / pohištvo daje sobi poseben pečat, ton; dajati povod, upanje, videz, vtis, zgled // povzročati, da kdo kaj dobi, ima: dajati potuho, pravico, priložnost; šola daje izobrazbo izobražuje 7. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: dajati bolnikom injekcije; dajati nauke, odgovore; dajati pohujšanje pohujševati; dajati pomoč pomagati; dajati ukaze ukazovati; star. dajati hvalo 8. delati, da prihaja kaj na določeno mesto: dajati obleke v omaro; ves čas je dajal drva na ogenj 9. navadno z nikalnico delati, da se kaj more goditi: skrbi mu ne dajejo spati; tega mi duša, srce, vest ne daje 10. ekspr., v zvezi z na prisojati komu vrednote; ceniti: vsak, kdor kaj daje nase, bo prišel 11. nav. 3. os., pog., ekspr. povzročati bolečine; boleti: želodec ga daje / mrzlica, naduha, revmatizem jo daje; hoja v hrib me je dajala / brezoseb.: v križu me daje; spet me daje, je zastokal / bolečine so ga dajale / lakota jih daje ● ekspr. v pesmih daje duška svoji žalosti sproščeno izraža svojo žalost; daje se samo tistemu, ki ji je všeč ima ljubezenske, spolne odnose z njim; daje prednost udobni obleki pred lepo obleko raje se odloča za udobno obleko kot za lepo obleko; to nerad dajem iz rok prepuščam v last drugemu, v vodstvo drugemu; pog. delavci dajejo vse od sebe, da bi delo končali do skrajnosti se trudijo; pog. v nič dajati omalovaževati, podcenjevati; pog. sosedom se v zobe daje povzroča, omogoča, da ga opravljajo; ekspr. z obema rokama daje je radodaren, velikodušen; ekspr. dajati si opraviti, opravka z vrtom ukvarjati se dajáti se tudi dájati se ekspr. bojevati se, tepsti se: onstran meje se že dajejo; partizani se dajejo z Nemci; z noži sta se dajala ∙ šalj. dajal se je s pečenko in jo pridno zalival z vinom jo jedel // v zvezi s s, z s težavo upirati se čemu: neusmiljeno se je dajal z zaspanostjo // prepirati se: sinova se dajeta za dediščino dajajóč -a -e: pel je, dajajoč si z roko takt pri vsaki besedi ♪
49.      dételja  -e ž (ẹ́) krmna rastlina z navadno trojnatimi listi in rdečimi, belimi, rumenimi cveti v glavicah: kositi, sejati deteljo; pokladati živini deteljo / zapoditi živino iz detelje ♦ bot. bela detelja s plazečimi se stebli in belimi ali rdečkastimi cveti, Trifolium repens; grmičasta šmarna detelja večja grmičasta rastlina z rumenimi cveti v grozdih, Coronilla emerus; medena detelja prijetno dišeča visoka rastlina z belimi ali rumenimi cveti v grozdih, Melilotus; navadna turška detelja krmna rastlina z lihopernatimi listi in rožno rdečimi cveti v grozdih, Onobrychis viciaefolia; nemška detelja lucerna; rdeča detelja z ovalnimi listi in rdečimi cveti, Trifolium incarnatum ♪
50.      diorít  -a m (ȋ) petr. globočnina, ki jo sestavljajo zrna plagioklazov in temnih mineralov ♪

   1 26 51 76