Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
okati (26-50) 
- nažókati -am dov. (ọ́ ọ̄) ekspr. napolniti, natlačiti: nažokati vrečo; nažokal si je pipo nažókati se slabš. najesti se: nažokati se sliv ♪
- objókati tudi objokáti -am, in objókati tudi objokáti -jóčem dov., objókajte tudi objokájte in objóčite (ọ́ á ọ́) izraziti veliko čustveno prizadetost, žalost zaradi česa, zlasti z besedami: objokati mrtvega moža objókan -a -o 1. deležnik od objokati: objokane napake 2. ki kaže posledice jokanja, sledove solz: imeti objokan obraz; njene oči so objokane / objokan fantek ♪
- obókati -am dov. (ọ̄ ọ̑) 1. narediti čemu obok(e): cerkev je imela najprej raven strop, kasneje so jo obokali; obokati hlev, klet 2. redko izbočiti: fant je obokal obrvi obókan -a -o 1. deležnik od obokati: obokan hlev, hodnik; obokana klet; pogledal ga je izpod visoko obokanih obrvi 2. ki je v obliki oboka: obokan strop / obokan del lobanje ♦ med. pravilno obokana noga noga z vbočenim srednjim delom stopala ♪
- ocmokáti -ám dov. (á ȃ) pog., šalj. večkrat glasno poljubiti: objame jo in ocmoka po obeh licih / vsega je ocmokala s poljubi ♪
- pikapôkati -am nedov. (ȏ) ekspr. 1. dajati kratke, močne glasove pri udarjanju s cepcem, bičem: mlatiči so pikapokali; na vseh podih so pikapokali cepci; brezoseb. od jutra do večera je pikapokalo s skednja / pikapokal je z bičem 2. mlatiti s cepci: sosedovi bodo jutri pikapokali ♪
- pocmokáti -ám dov. (á ȃ) krajši čas cmokati: popil je mošt in pocmokal / pocmokati z ustnicami ● pog., šalj. stisnil jo je k sebi in pocmokal večkrat poljubil ♪
- pojókati tudi pojokáti -am, in pojókati tudi pojokáti -jóčem dov., pojókajte tudi pojokájte in pojóčite (ọ́ á ọ́) krajši čas jokati: otrok je pojokal, ker ni smel v kino, vendar ni nič pomagalo / malo, nekoliko pojokati / kako ste neusmiljeni, je pojokala / ekspr. včasih je pojokala za izgubljeno srečo / ekspr. pojokala je nad svojo usodo potožila, potarnala ♪
- pókati -am nedov. (ọ́ ọ̑) 1. dajati kratke, močne glasove: goreča polena so pokala; suhe vejice so pokale pod nogami; brezoseb. v peči je pokalo / streli so pokali / puške so pokale streli iz pušk // povzročati kratke, močne glasove: pokati s prsti // s tankim prožnim predmetom zamahovati po zraku tako, da se slišijo poki: pokati z bičem // ekspr. streljati: lovci pokajo; pokati gamse; pokati na divjad; pokati s topovi 2. dobivati razpoke, špranje: deske pokajo; led je začel pokati; skale, šipe pokajo; ustnice pokajo zaradi vetra; zemlja poka od suše / šivi na hlačah že pokajo; pren., knjiž. stara zgradba tlačanstva je začela pokati 3. ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa
samostalnik: pokati od jeze, smeha, zavisti, zdravja ● ekspr. bilo je mrzlo, da je drevje pokalo zelo, hudo; ekspr. tudi v tem delu dežele so začele pokati puške se je začela vstaja, oborožen spopad; ekspr. ob misli na to mu je pokalo srce mu je bilo zelo hudo; zastar. sedel je in pokal tobak iz kratke pipe kadil pokajóč -a -e: odpeljal se je, pokajoč z bičem; pokajoč les; pokajoče veje ♪
- pôkati -am nedov. (ȏ) pog. pripravljati kovček, prtljago: že nekaj dni poka / kmalu se bodo selili, že pokajo ♪
- pokrókati -am dov. (ọ̑) pog. krajši čas krokati: rad pokroka s prijatelji / šli so in malo pokrokali ♪
- polókati -am dov. (ọ̄) popiti tako, da se izteguje jezik: mačka je hlastno polokala mleko // slabš. popiti sploh: polokala sta že pol soda vina, zadosti je / pog. tisto noč so ga dosti polokali ♪
- pomókati -am dov. (ọ̄) potresti z moko: pomokati prt za valjanje testa; zrezke potolčemo, posolimo, nato pa pomokamo / ko je zelenjava dovolj mehka, jo pomokamo pomókan -a -o: pomokan prt; hlebčke testa zložimo na pomokano desko ♪
- popókati -am dov. (ọ́ ọ̑) 1. drug za drugim počiti: kozarci, obroči so popokali / hlačni šivi so popokali 2. pog., ekspr. postreliti: postavili so jih ob zid in popokali 3. ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: poslušalci so skoraj popokali od smeha ♪
- popôkati -am dov. (ȏ) pog. vzeti, pobrati: popokala je svoje stvari in odšla ∙ pog. fašisti so popokali vse, ki so bili takrat na cesti s silo odpeljali, prijeli ♪
- postókati -am dov. (ọ́ ọ̑) ekspr. zastokati: ne morem, je postokala / postokala je, da mora vse delo opraviti sama potožila, potarnala ♪
- požókati -am dov. (ọ́ ọ̄) nar. podrezati, pobrskati: požokati s palico v duplino ♪
- prejókati tudi prejokáti -am, in prejókati tudi prejokáti -jóčem dov., prejókajte tudi prejokájte in prejóčite (ọ́ á ọ́) prebiti, preživeti v joku, jokanju: noč je prejokala / ekspr. veliko je že prejokala zaradi moža / knjiž., z notranjim predmetom veliko solz je že prejokal prejókan -a -o: za seboj ima prejokano noč ∙ ekspr. prejokano zglavje od jokanja, solz premočeno ♪
- prekrókati -am dov. (ọ̑) pog. krokajoč prebiti, preživeti: vso noč je prekrokal prekrókan -a -o: po prekrokani noči je imel hudega mačka ♪
- preobókati -am dov. (ọ̄ ọ̑) na novo obokati: zidar je preobokal in popravil peč ∙ cerkev je imela prej raven strop, kasneje so jo preobokali ji naredili oboke preobókan -a -o: hodnik je preobokan ♪
- prepókati -am dov. (ọ́ ọ̑) razpokati: ledenik je prepokal prepókan -a -o: apnenec je tam prepokan in preluknjan ♪
- prijókati tudi prijokáti -am, in prijókati tudi prijokáti -jóčem dov., prijókajte tudi prijokájte in prijóčite (ọ́ á ọ́) jokaje priti: otrok je ves prestrašen prijokal domov ∙ ekspr. na svet je prijokal v porodnišnici rodil se je v porodnišnici ♪
- pripókati -am dov. (ọ́ ọ̑) ekspr. pokajoč (z bičem) priti, pripeljati: voznik je pripokal mimo s parom konj ♪
- pristókati -am dov. (ọ́ ọ̑) stokajoč priti: bolnik je ob palici pristokal v čakalnico ∙ ekspr. spet je pristokal prišel tožit, tarnat ♪
- provokatíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na provokacijo: provokativno vprašanje / provokativno premikanje čet ob meji / dekletova provokativna zunanjost izzivalna ♪
- provokatívnost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost provokativnega: provokativnost vprašanja / provokativnost njegovega vedenja izzivalnost ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226 
