Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ogristi (3)

1.      ogrísti  ogrízem dov. (í) 1. z grizenjem načeti, poškodovati: zajci so ogrizli sadno drevje; otrok si je ogrizel nohte 2. raniti z ugrizi: pes ga je ogrizel; pren., ekspr. kritiki so ga ogrizli ogrízen -a -o: ogrizen sadež ♪
2.      pogrísti  -grízem dov. (í) 1. z grizenjem odstraniti: pogristi poganjke, travo / pogristi nohte 2. redko raniti z ugrizi; ogristi: bolni pes je pogrizel več psov; dati psom nagobčnike, da se ne bi pogrizli ∙ ekspr. ljudje bi se pogrizli, če bi jim preveč popustili brezobzirno obračunali drug z drugim pogrízen -a -o: pogrizeni nohti ♪
3.      ožréti  ožrèm dov., ožŕl (ẹ́ ȅ) 1. ekspr. ogristi, oglodati: zajci so ožrli drevesca 2. slabš. grobo ošteti: zelo ga je ožrla ♪