Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ogrevalnik (6)

1.      ogreválnik  -a m (ȃ) 1. grelna naprava ali priprava različnih oblik: od ogrevalnika se širi prijetna toplota; avtomobilski ogrevalnik; plinski ogrevalnik; ogrevalnik za krožnike 2. knjiž. termofor: posteljo je pogrel z ogrevalnikom ♪
2.      ogreváč  -a m (á) redko grelnik, ogrevalnik: ogrevač za krožnike ♪
3.      ogreváča  -e ž (á) knjiž. 1. termofor: prinesti bolniku ogrevačo; pogreti se z ogrevačo 2. redko grelnik, ogrevalnik: na mizi je stala ogrevača za čajnik ♪
4.      ogreválec  -lca [tudi u̯c] m (ȃ) grelnik, ogrevalnik: vključiti ogrevalec; električni, plinski ogrevalec / ogrevalec vode bojler ♪
5.      ogreválo  -a s (á) grelnik, ogrevalnik: ogrevalo za krožnike; svetila in ogrevala / knjiž. ogrevalo trajno žareče peči je iz litega železa grelo ♪
6.      prezračeválnik  -a m (ȃ) odprtina, luknja za zračenje; zračnik: zapreti prezračevalnik; prezračevalniki in ogrevalniki ♪