Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ogrc (9)
- ógrc -a m (ọ̑) 1. loj, zastal v zunanjem delu žleze lojnice: iztiskati ogrce / po obrazu ima ogrce 2. agr. ličinka majskega hrošča in nekaterih drugih hroščev, ki objeda korenine, gomolje rastlin: uničevati ogrce; krt se hrani tudi z ogrci ◊ vet. podkožna tvorba pri govedu, ki jo povzroča ličinka govejega zolja; zool. ličinka govejega zolja, ki se zajeda v govedo ♪
- ógrčast -a -o prid. (ọ̑) poln ogrcev: imel je ogrčast obraz ♪
- ógrčav -a -o prid. (ọ̑) ki ima ogrce: mozoljast in ogrčav obraz ♪
- pogrčeváti -újem nedov. (á ȗ) delati kaj grško: pogrčevati pokrajino ♪
- pogŕčiti -im dov. (r̄ ȓ) narediti kaj grško: hoteli so jih čimprej pogrčiti pogŕčen -a -o: pogrčeni kraji; naslednja generacija je bila že pogrčena ♪
- grecizírati -am nedov. in dov. (ȋ) delati kaj grško, pogrčevati: Grki so kolonizirali in grecizirali otok grecizíran -a -o: grecizirana krajevna imena ♪
- iztiskáč -a m (á) kozm. žlički podobna priprava z luknjico v sredi za iztiskanje ogrcev ♪
- podjèd -éda m (ȅ ẹ́) zastar. ličinka majskega hrošča in nekaterih drugih hroščev, ki objeda korenine, gomolje rastlin; ogrc: krt se hrani tudi s podjedi ♪
- polatíniti -im dov. (í ȋ) narediti kaj latinsko, rimsko: polatiniti pokrajino polatínjen -a -o: polatinjena in pogrčena imena ♪