Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ogrc (9)



  1.      ógrc  -a m (ọ̑) 1. loj, zastal v zunanjem delu žleze lojnice: iztiskati ogrce / po obrazu ima ogrce 2. agr. ličinka majskega hrošča in nekaterih drugih hroščev, ki objeda korenine, gomolje rastlin: uničevati ogrce; krt se hrani tudi z ogrci ◊ vet. podkožna tvorba pri govedu, ki jo povzroča ličinka govejega zolja; zool. ličinka govejega zolja, ki se zajeda v govedo
  2.      ógrčast  -a -o prid. (ọ̑) poln ogrcev: imel je ogrčast obraz
  3.      ógrčav  -a -o prid. (ọ̑) ki ima ogrce: mozoljast in ogrčav obraz
  4.      pogrčeváti  -újem nedov.) delati kaj grško: pogrčevati pokrajino
  5.      pogŕčiti  -im dov. ( ) narediti kaj grško: hoteli so jih čimprej pogrčiti pogŕčen -a -o: pogrčeni kraji; naslednja generacija je bila že pogrčena
  6.      grecizírati  -am nedov. in dov. () delati kaj grško, pogrčevati: Grki so kolonizirali in grecizirali otok grecizíran -a -o: grecizirana krajevna imena
  7.      iztiskáč  -a m (á) kozm. žlički podobna priprava z luknjico v sredi za iztiskanje ogrcev
  8.      podjèd  -éda m ( ẹ́) zastar. ličinka majskega hrošča in nekaterih drugih hroščev, ki objeda korenine, gomolje rastlin; ogrc: krt se hrani tudi s podjedi
  9.      polatíniti  -im dov.) narediti kaj latinsko, rimsko: polatiniti pokrajino polatínjen -a -o: polatinjena in pogrčena imena




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA