Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ogor (233)

1.      ogór  in ógor -ja m (ọ̑; ọ̑) zool. jegulji podobna velika roparska morska riba, Conger conger: loviti ogorje ♪
2.      ogórčati  -am nedov. (ọ̄) knjiž. spravljati v jezo, razburjenje, ker so bila kršena etična, moralna načela: s svojim delom je ogorčal bralce ♪
3.      ogórčenje  -a s (ọ̑) jeza, razburjenje, ker je bilo kršeno etično, moralno načelo: takšno dejanje je povzročilo veliko ogorčenje / ekspr. val, vihar ogorčenja se še ni polegel ♪
4.      ogórčenost  -i ž (ọ̑) jeza, razburjenost, ker je bilo kršeno etično, moralno načelo: ogorčenost v njem se je stopnjevala / moralna ogorčenost ♪
5.      ogórčica  -e ž (ọ̑) nav. mn., zool. nečlenarji valjastega telesa, Nematodes: pesna ogorčica ♪
6.      ogórčiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) spraviti v jezo, razburjenje, ker je bilo kršeno etično, moralno načelo: krivično ravnanje ga je ogorčilo; ta ukrep jih je ogorčil ogórčiti se knjiž. postati jezen, razburjen, ker je bilo kršeno etično, moralno načelo: zakaj si se tako ogorčil / tako pa ne bo šlo, se je ogorčil ogorčeno rekel ogórčen -a -o 1. deležnik od ogorčiti: ogorčen zaradi krivice; biti ogorčen na koga, nad čim 2. publ. hud, silovit: ogorčeni boji na fronti; prisl.: ogorčeno se je obrnil; ogorčeno protestirati ♪
7.      ogórek  -rka m (ọ̑) majhen, droben del goreče snovi, navadno lesa: veter je nosil ogorke po bližnjih strehah; seči po ogorek v ogenj; z ogorkom prižgati dračje // ostanek dogorele cigarete ali cigare: pohoditi ogorek; pepelnik je poln ogorkov / cigaretni ogorek ♪
8.      ogoréti  -ím dov., ogôrel (ẹ́ í) 1. dobiti rjavo barvo kože: na morju je lepo ogorel 2. nekoliko zgoreti: ob požaru so tramovi ogoreli ogôrel tudi ogorèl in ogorél -éla -o: od sonca ogorel obraz; bronasto ogorela polt; ogorelo drevo ogorèn -êna -o pog.: biti ogoren od sonca ♪
9.      ogorína  -e ž (í) teh. krhka plast na kovini, nastala zaradi delovanja ognja ♪
10.      ogóršati  -am dov. (ọ̑) nar. ozdraveti: Le polagoma je toliko ogoršal, da je bil tak kot prej, za spomin so mu ostale le brazgotine (F. Bevk) ♪
11.      bogoródica  -e ž (ọ̑) knjiž. Mati božja: kip bogorodice ♪
12.      črnogórski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Črnogorce ali Črno goro: črnogorski plesi / črnogorski vladika Danilo ♪
13.      dogórek  -rka m (ọ̑) ostanek dogorele stvari, zlasti sveče: v svečnikih je bilo še samo nekaj dogorkov; pren., pesn. dogorek sanj ♪
14.      dogoréti  -ím dov., dogôrel (ẹ́ í) 1. prenehati goreti: ogenj je dogorel; sveča je dogorela / polena so dogorela popolnoma zgorela; pren. ljubezen dogori; sveča njegovega življenja je dogorela 2. goreti do določene meje: cigareta mu je dogorela do polovice dogôrel -éla -o: dogoreli tramovi; dogorela cigara ♪
15.      dogorévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od dogorevati: dogorevanje ognja; dogorevanje sveč / dogorevanje večerne zarje ♪
16.      dogorévati  -am nedov. (ẹ́) približevati se koncu gorenja: med prsti mu dogoreva cigareta; sveče dogorevajo; svetilka počasi dogoreva; pren. v njem je dogorevala vera v dobroto; njeno življenje dogoreva // pesn. izgubljati močen sijaj, svetlobo: dan dogoreva; zvezde dogorevajo dogorevajóč -a -e: dogorevajoč ogenj ♪
17.      fruškogórec  -rca m (ọ̑) agr. vino iz okolice Fruške gore, navadno belo ♪
18.      fruškogórski  -a -o prid. (ọ̑) agr., v zvezi fruškogorski biser peneče se belo vino iz okolice Fruške gore ♪
19.      lôgor  -ja tudi -a m (ó) žarg. (koncentracijsko) taborišče: dve leti je bil v logorju // tabor, taborišče sploh: stražiti logor; partizanski logor / delovna brigada ureja svoj logor ♪
20.      mnogoródnica  -e ž (ọ̑) med. ženska, ki je mnogokrat rodila: do nenadnega poroda pride običajno le pri mnogorodnicah ♪
21.      nèdogôrel  -éla -o [eu̯] prid. (ȅ-ó ȅ-ẹ́) ki ni dogorel, ni popolnoma zgorel: v peči so se kadila nedogorela polena / ugasnil je še nedogorelo cigareto ♪
22.      pogórec  -rca m (ọ̑) kdor živi v hribih ali je doma s hribov: življenje in navade pogorcev ♪
23.      pogorélček  -čka [u̯č tudi lč] m (ẹ̑) 1. manjšalnica od pogorelec: pogorelčke iz Prestranka je sprejela šola v Postojni 2. zool. majhna ptica selivka z rjavo rdečim spodnjim delom in repom, Phoenicurus phoenicurus: ščinkavci in pogorelčki se že selijo na jug ♪
24.      pogorélec  -lca [u̯c tudi lc] m (ẹ̑) kdor je prizadet, oškodovan zaradi požara, ognja: zbirati prispevke za pogorelce; otroci pogorelcev so naglas jokali ♪
25.      pogorélka  -e [u̯k tudi lk] ž (ẹ̑) ženska oblika od pogorelec: na pogorišču je jokala pogorelka z otroki; ostale so brez doma, kot pogorelke ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226